Igor Kaučič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Igor Kaučič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona



Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Ustavni pravnik Igor Kaučič je v Odmevih v pogovoru s Tanjo Starič komentiral pravne vidike številnih zakonodajnih in posvetovalnih referendumov, ki so pred nami.

Oglas

Kot strokovnjaka vas sprašujem, kakšno je vaše mnenje o tej inflaciji referendumskih pobud. Na mizi jih imamo že šest, pa še lokalne volitve to jesen.
Pred časom sem omenil, da se bo nekaj takšnega zgodilo. Ne smemo pozabiti, da posvetovalnega referenduma v Sloveniji 30 let nismo poznali, čeprav ga imamo v zakonu že od leta 1994, vendar politikov ni zanimal. Šele v prejšnjem mandatu so ga najprej začeli predlagati z namenom zavlačevanja zakonodajnega postopka, pozneje pa tudi za razno razne namene potrditve politik in podobno. V prejšnjem mandatu smo imeli kar štiri posvetovalne referendume …

Na dan volitev …
Na dan volitev, od vseh sedmih, kolikor smo jih izvedli v 35 letih.

Vi torej vidite zlasti predloge posvetovalnih referendumov bolj v politični funkciji, torej v funkciji nekih interesov.
Ker sem strokovni soavtor zakona o referendumu, moram reči, da smo ga takrat ustvarjalci razumeli povsem drugače. Mi smo ga razumeli kot eno najboljših sredstev odločevalcev za presojo rešitev v zakonu. In ta posvetovalni referendum res omogoča, da se povpraša volivce in potem najde rešitev. Ne bom rekel tako, kot ustreza volivcem, ampak na podlagi nekega strokovnega, že kar prepričljivega javnomnenjskega poizvedovanja se oblikuje zakonska ureditev.

Torej iskrena želja, da slišimo, kaj mislijo volivci.
Danes priznam, da smo bili nekoliko naivni v pričakovanjih.

Eden izmed primerov predlogov posvetovalnih referendumov gre takole: zakon je sprejet, šele potem politika vpraša državljane, ali se strinjajo. Govorimo o pravici tujcev za sodelovanje na lokalnih volitvah. Je to smiselno in je to dopustno?
Zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa tri pogoje za razpis posvetovalnega referenduma. Eden od teh treh je, da o tem vprašanju, ki je predlagano za referendum, državni zbor še ni dokončno odločil. Dokončno odločiti v našem konkretnem primeru pomeni, da državni zbor zakona še ni sprejel.

Se pravi, ko pa je zakon sprejet?
V konkretnem primeru je zakon bil sprejet, še več, o tem zakonu so začeli teči referendumski postopki, in sicer z izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma. Tako tega predloga ne razumem čisto dobro. Namreč, če želijo predlagati kaj drugega, potem seveda ne morejo predlagati posvetovalnega referenduma, ampak kakšno drugo poizvedovanje, v tem primeru pa bi se zdaj lahko zgodilo, – tega ne vemo, ker podpisi za zakonodajni referendum še niso zbrani –, da bomo imeli v roku dobrega meseca dni dva referenduma o istem vprašanju, kar je pravno sicer sporno, ker poznamo načelo ne bis in idem, torej ne dvakrat o isti stvari. Tukaj pričakujem več težav. Ne izključujem tudi možnosti, da bo opozicija odlok o razpisu referenduma osporavala na ustavnem sodišču.

Zakonodajno-pravna služba ima na predloge vseh treh referendumov zadržke. Lahko postopki pred ustavnim sodiščem zaustavijo ali spremenijo in teh referendumov ne bo?
Ko gre za druga dva predloga, sam nisem tega mnenja. Mislim, da so vsi ti očitki, ki so lahko zelo relevantni, lahko del referendumske kampanje in so tudi lahko pozneje del zakonodajnega postopka, ne morejo pa biti ovira ali prepreka za razpis posvetovalnih referendumov. Pri volilni pravici tujcev je pa seveda drugo vprašanje. V tem primeru lahko ustavno sodišče odloča o odloku, verjetno – takšna je bila praksa doslej – sprejme začasno odredbo, da do odločitve razpis ni možen, in to lahko zavleče razpis posvetovalnega referenduma o tem vprašanju. Kar se drugih dveh tiče, pa tega ne pričakujem.

Gre za pogojevanje socialnih pravic in RTV-ju. Tukaj ne vidite toliko ovir.
Glede razpisa ne. Vemo pa, da je ustavno sodišče že odločalo o teh vprašanjih. To vprašanje bo aktualno, če bo državni zbor hotel to udejanjiti v zakonu in takrat lahko nastopi vsebinski razlog. V tem postopku pa tega ni, je preuranjen.

Imamo še eno referendumsko pobudo in tudi ta je zanimiva. Opozicija predlaga posvetovalni referendum o razrešitvi predsednika parlamenta Zorana Stevanovića. Tudi takšnega primera še ni bilo.
Ne, zagotovo ne. Tudi ta je po svoje edinstven, vendar imamo tukaj neke druge težave. Ko gre za predlog, da se volivci na referendumu, v tem primeru posvetovalnem, izjavljajo o razrešitvi predsednika državnega zbora, je po mojem mnenju sporen predvsem z vidika, ali je posvetovalni referendum sploh primerno orodje za takšno izjavljanje. Vedeti moramo, da sta izvolitev in razrešitev predsednika državnega zbora v celoti v domeni poslancev državnega zbora. Poslanci državnega zbora v okviru parlamentarne avtonomije svobodno izbirajo svoje vodstvo, ga tudi razrešujejo in tukaj zunanji subjekti ne morejo sodelovati. Če mi razlagamo posvetovalni referendum s takega zornega kota, potem ga jaz štejem za nedopustnega v tem primeru. Pri čemer zlasti poudarjam, da je posvetovalni referendum namenjen izjavljanjem volivcev o vprašanjih, ki so del zakonodajnega postopka, torej pravnih aktov, in ne ugotavljanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

Imamo še dva naknadna zakonodajna referenduma, ki jih predlagata civilna družba in sindikati, o tako imenovani politični policiji in omnibus zakon. Se lahko zaradi poplave predlogov, pravnih dilem, političnih dilem, zgodi, da bo institut referenduma zlorabljen oziroma v težavah, oziroma tudi državljani, ki se bomo na koncu odločali?
Načeloma ni nič narobe, če imamo na isti dan več referendumov, imeli smo jih tudi že v času volitev. Vprašanje pa je, če je teh zelo veliko, ali so volivci sposobni vsakega od teh razumeti. Vemo, da gre vsaj pri obeh zakonodajnih referendumih za zelo zapletena vprašanja, ne samo za volivce, tudi za pravnike. Postavlja se tudi vprašanje teh tem za zakonodajne referendume. Ampak vendarle, mi smo že v preteklosti imeli težave s tem, čemur smo rekli referendumanija. Volivci so se nasičili referenduma. Posledica je bila, da smo leta 2013 šli v spremembe ustave prav z namenom, da določimo vprašanja, ki so ključnega pomena, ne pa da se na referendumu odloča o vsakem vprašanju.

Pravnik Kaučič o referendumih

Oglas