Tübingen. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Da v mestu s 93 tisoč prebivalci živi kar 28 tisoč študentov, se vidi in čuti na vsakem koraku. Mladi so povsod, obrazi so nasmejani in prijazno nam odgovarjajo, ko jih povprašamo, zakaj je Tübingen tako privlačno mesto za mlade. “Življenje je prijetno in mesto z bogato zgodovino je čudovito. Za mlade je prijetno, ker imamo veliko priložnosti za druženje, na primer v parku in v študentskih lokalih,” je povedal študent iz Slovaške, študentka iz Južne Koreje pa: “Prišla sem v okviru izmenjave, na oddelek za medijske študije. Univerza v Tübingenu je med korejskimi študenti zelo priljubljena. Nad mestom sem navdušena, ker je mirno, vzdušje je zelo prijetno.”
Oglas
“Tukaj nisi osamljen. Sem tujec in imam veliko prijateljev Nemcev. Imamo tudi mednarodno skupnost, drug drugemu pomagamo. Univerza je med 80 najboljšimi na svetu. Študentsko življenje je tukaj krasno,” je povedal študent iz Turčije, študentka iz Stuttgarta pa je poudarila:
“Tukaj živim že šest let in sem navdušena. Najemnine so visoke, vendar je tudi kakovost življenja visoka. Reka Neckar je prepletena z arhitekturo. Univerzitetne stavbe niso zunaj mestnega središča, ampak so razpršene po mestu, zato smo vsak dan v starem delu mesta.”
Vodja Mednarodnega oddelka Univerze v Tübingenu, ki bo prihodnje leto praznovala 550 let, Christine Rubas poudarja, da si želijo privabiti še več tujih študentov: “Radi imamo ljudi, ki pridejo iz tujine, različna stališča in poglede na svet. Radi imamo izmenjavo idej in dialog. To potrebujemo bolj kot kdaj koli prej. Študenti so iz zelo različnih držav. Povezani smo s 550 univerzami z vsega sveta. Samo v Evropi imamo 330 partnerskih univerz, tudi v Sloveniji.”
Za študente iz Evropske unije je študij brezplačen, vendar pa študentsko življenje stane. Največji strošek je nastanitev. Univerza študentom na izmenjavi omogoča nastanitev v študentskem domu, a tam je število sob omejeno. “Če imate srečo, dobite sobo v študentskem domu, ki stane okoli 300 evrov. Sicer pa morate najti zasebno sobo. Najcenejše stanejo okoli 450 ali 500 evrov na mesec. Jaz plačujem 500 evrov. V študentskem domu sem bil dve leti, več pa ni dovoljeno,” razloži študent iz Turčije.
Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona
Njegov kolega, ki sicer prihaja iz Karlsruheja, pa pove: “Število stanovanj je omejeno. Ob vpisu na študij ljudje včasih kar dolgo iščejo sobo. Za zelo majhno sobo plačujem 500 evrov najemnine, kar v primerjavi z Münchnom, Stuttgartom ali Hamburgom ni veliko.”
Na vprašanje, ali morajo delati, nam študent iz Turčije odgovori: “Seveda, v Nemčiji je treba delati. Delam v kavarnah in restavracijah.Tukaj brez težav najdeš delo. Plačilo je najmanj 14 evrov na uro.” Njegov grški kolega pa poudari: “Delati moram, tako kot večina študentov. Tukaj je vse drago in nočem vsakič prositi staršev, naj mi dajo 10 evrov za kavo. To nerad počnem. V Nemčiji kot študent ne smeš delati več kot 20 ur na teden. Vendar je to dovolj, da pokriješ osnovne stroške. Delam v majhni tovarni. Nič zahtevnega. Odpiram in prelagam škatle.”
Pri iskanju prvih zaposlitev študentom pomaga tudi univerza. “Stike imamo s številnimi podjetji, ki našim študentom omogočajo pripravništvo. Vem, da se služba za karierno usmeritev zelo trudi. V deželi Baden-Württemberg imamo centre za sprejem, ki mednarodnim študentom pomagajo napisati življenjepis in jih povezujejo z nemško industrijo. Za 80 odstotkov delovnih mest je še vedno zahtevano znanje nemščine. Na Mednarodnem oddelku se lahko dobro naučite nemščine. Lahko se je učite tudi na spletu, imamo dvotedenski program, ki je za vse tuje študente na naši univerzi brezplačen. Imamo tečaje nemščine in medkulturnega povezovanja,” razlaga vodja Mednarodnega oddelka Univerze v Tübingenu.
V zaposlitveno politiko se aktivno vključuje tudi mestna oblast. Župan Tübingena Boris Palmer pravi: “V preteklih dvajsetih letih smo spodbujali rast delovnih mest, predvsem na področjih, ki so pomembna za razvoj v prihodnosti. Zato se posvečamo znanosti in umetni inteligenci. V Tübingenu imamo Amazonovo raziskovalno središče. Imamo pomembne razvojne ustanove, ki smo jih razširili ali na novo zgradili. Pozornost namenjamo tudi medicinskim pripomočkom, obnovljivim virom energije in zdravstveni oskrbi. Na teh področjih je pri nas veliko novih delovnih mest, ki se bodo verjetno ohranila tudi v prihodnosti, ki bo za Nemčijo težka,”
Mestna oblast se trudi, da bi privabljanju novih prebivalcev sledila tudi stanovanjska politika.
“Mesto ima svoje podjetje, ki gradi in oddaja stanovanja. Cilj je, da podjetje vsako leto zgradi sto novih stanovanj. Večinoma gre za socialna stanovanja. To pomeni, da je višina najemnine 30 odstotkov nižja od tržne,” razlaga Palmer.
Cene stanovanj so sicer visoke, priznava župan: “Najemnina za stanovanje je od 13 do 14 evrov za kvadratni meter. To je veliko, vendar manj kot v Münchnu, kjer je veliko dražje. Če bi hoteli stanovanje kupiti, bi morali zanj plačati okoli 7000 evrov na kvadratni meter, če je stanovanje novo. Stara so cenejša. S povprečno plačo je težko kupiti stanovanje, zato je v Nemčiji glede na povprečje Evropske unije malo stanovanj lastniških.”
V mestni hiši deluje tudi Mladinski svet. Ta sicer nima možnosti odločanja, a daje predloge, ki jih 40-članski mestni svet in župan resno obravnavata. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona
So pa v mestni hiši sprejeli še nekaj ukrepov, da bi meščani lažje prišli do stanovanja. “Sprejeli smo pravilo, da so v mestu od prvega nadstropja navzgor samo stanovanja. Drugačna uporaba ni dovoljena. Zato lahko v starem mestnem jedru živi 4000 ljudi. Druga mesta postajajo kot Disneyland, saj ljudje v središčih ne živijo več. Mi pa smo preprečili, da bi turisti jemali prostor prebivalcem. Prepovedali smo nove registracije stanovanj za kratkoročno oddajanje oziroma airbnb. Za kratkoročni najem plačate več kot lahko plačajo prebivalci, zato smo to prepovedali. Podpiramo turizem, vendar so turisti gostje in niso ciljna skupina mestne politike,” poudarja tübingenski župan.
Župan, ki sicer prihaja iz vrst Zelenih in je bil za osemletni mandat izvoljen že tretjič pa tudi sam daje zgled, ko želi doseči spremembe. O zmanjšanju števila avtomobilov v mestu ne pridiga, ampak to pokaže z lastnim ravnanjem: “Navadno grem peš ali s kolesom. Nimam avtomobila. Tudi službenega avtomobila nimam več, saj v uporabi avtomobila ne vidim nič dobrega. Počasnejši si. Ne ukvarjam se s športom in se tako vsaj razgibam.”
Mestne oblasti so tako tudi na ta način dosegle večjo uporabo javnega prevoza in koles. “Opazili smo, da zdaj več ljudi uporablja kolo. S 17 odstotkov se je uporaba koles zvišala na 31 odstotkov. To je skoraj enkrat toliko kot pred 20 leti. Opažamo tudi, da več ljudi uporablja javna prevozna sredstva: v mestu približno 25 odstotkov. Manj ljudi uporablja osebni avtomobil, le 16 ali 17 odstotkov, torej veliko manj, kot jih uporablja javni prevoz ali kolo,” pojasnjuje Palmer.
Nemci so se spodbujanja uporabe javnega prevoza lotili tudi z uvedbo enotne mesečne vozovnice. Palmer pravi: “Mesto subvencionira vozovnico Deuschlandticket, ki pokriva Nemčijo. To je mesečna vozovnica za javni prevoz po vsej Nemčiji. V Tübingenu je cenejša kot drugod, zato jo pri nas kupi več ljudi. Poleg tega je ob sobotah javni prevoz za vse brezplačen. Vozovnica stane 49 evrov.”
Župan Tübingena. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona
Da je Tübingen zares mesto mladih pa kaže še nekaj – v mestni hiši deluje tudi Mladinski svet. Ta sicer nima možnosti odločanja, a daje predloge, ki jih 40-članski mestni svet in župan resno obravnavata. Zelo aktiven član Mladinskega sveta je 16-letni Tin Franjkovic. V mestno politiko se je vključil že pri 14 letih. “Mladi bi se morali bolj vključiti v politiko. V Nemčiji politiko vodijo predvsem stari ljudje, kar je popolnoma narobe. Mladi bi morali sodelovati v politiki, saj je to njihova država. V njej bodo odrasli in živeli. Starih ljudi čez 20 let morda ne bo več. Truditi se moramo za prihodnost z obnovljivimi viri,” je prepričan Franjkovic.
Člane Mladinskega sveta volijo mladi med 12. in 20. letom. Idej in predlogov imajo veliko, nekatere so uspeli uresničiti, pravi Franjkovic: “Dobili smo veliko več prostora, kjer lahko rišemo grafite, želimo si ga še več. Župan grafitom ni naklonjen, a mi menimo, da je to nujen del mestne kulture. Ta stavba, v kateri smo, je postala mladinsko središče po predlogu, ki ga je vložil Mladinski svet. Mnenje Mladinskega sveta močno vpliva na odločitve župana in Mestnega sveta. Zdaj bomo predlagali, da bi imela vsaka šola del strehe ozelenjen, s čimer bi zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida.”
V mestu, kjer je tudi Primož Trubar našel zatočišče in kjer je tudi pokopan, je dobrodošel vsak, pravi Christine Rubas: “Danes so mnogi zaskrbljeni zaradi svojih etničnih korenin, spolne usmerjenosti, barve kože in podobnega. Vzgojila sem dva temnopolta otroka in mislim, da je Tübingen zelo prijetno okolje za vzgojo otrok, ki prihajajo od drugod. Tudi univerza je prijetna in odprta za vse ljudi. Prav to v današnjem svetu potrebujemo.”
Tübingen – mesto mladih
Obvestilo uredništva:
Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko.
Oglas