Bitcoin je prvič po sredini maja presegel vrednost 80.000 dolarjev, njegova rast pa je v zadnjem tednu dobila nov zagon. Največja kriptovaluta na svetu se je tako od najnižjih ravni konec junija in v začetku julija podražila za približno 38 odstotkov.

V torek je med azijskim trgovanjem pridobil do 2,9 odstotka in dosegel 81.257 dolarjev (69.600 evrov), kar je največ po 15. maju, poroča Reuters. Še pred približno dvema mesecema je njegova vrednost za kratek čas zdrsnila pod 58.000 dolarjev (49.700 evrov).

Rast bitcoina se je v zadnjih dneh močno pospešila. V sedmih dneh do nedelje se je podražil za 23 odstotkov, kar je največja tedenska rast v približno treh letih. Kljub temu ostaja precej pod rekordom iz lanskega oktobra, ko se je njegova vrednost povzpela na približno 126.000 dolarjev (108.000 evrov).

Vlagatelji se vračajo k bitcoinu

Rast spremlja tudi povečano zanimanje tradicionalnih vlagateljev. Trinajst ameriških skladov, ki trgujejo na borzi (ETF), vezanih na bitcoin, je prejšnji teden zabeležilo skupno 1,92 milijarde dolarjev (okoli 1,64 milijarde evrov) neto prilivov, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg. To je največ na tedenski ravni v zadnjih desetih mesecih.

Rast se je v zadnjem tednu razširila tudi na preostali trg kriptovalut. Vlagateljem so nekaj olajšanja prinesli predvsem nižji donosi ameriških državnih obveznic, potem ko so zaostrene finančne razmere več mesecev pritiskale na bolj tvegane naložbe.

K spremembi razpoloženja je prispeval ameriški finančni minister Scott Bessent, ki je napovedal, da bodo ZDA povečale odkupe dolgoročnih državnih obveznic. S tem želijo med drugim znižati dolgoročne donose, napoved pa je prispevala tudi k oslabitvi dolarja. Šibkejši dolar in nižji donosi praviloma povečujejo zanimanje vlagateljev za bolj tvegane naložbe, med katere sodijo tudi kriptovalute.

Kriptovaluta je večji del letošnjega leta izgubljala vrednost, potem ko je oktobra lani kmalu po rekordni vrednosti sledila obsežna razprodaja. FOTO: Reuters

Kriptovaluta je večji del letošnjega leta izgubljala vrednost, potem ko je oktobra lani kmalu po rekordni vrednosti sledila obsežna razprodaja. FOTO: Reuters

Dodaten zagon je trgu prineslo srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s predstavniki kriptoindustrije. Med vlagatelji je ponovno okrepilo pričakovanja, da bo njegova administracija nadaljevala politiko, naklonjeno sektorju kriptovalut.

Za milijarde dolarjev propadlih stav na padec

Hitra rast je presenetila številne vlagatelje, ki so stavili na nadaljnji padec kriptovalut. Po podatkih družbe Coinglass so prejšnji teden na celotnem trgu kriptovalut prisilno zaprli za približno 7,2 milijarde dolarjev (6,2 milijarde evrov) pozicij z vzvodom, ki so stavile na znižanje cen.

Zapiranje teh pozicij je lahko rast še dodatno pospešilo. Ko cena začne hitro naraščati, morajo vlagatelji, ki so stavili na njen padec, svoje pozicije zapreti oziroma kupiti kriptovaluto. S tem povečajo povpraševanje in lahko ceno potisnejo še višje.

Nekateri analitiki zato opozarjajo, da za rastjo bitcoina morda ne stoji samo trajnejše povečanje povpraševanja. Če je velik del skoka povzročilo prisilno zapiranje stav na padec, ostaja vprašanje, ali se bo rast nadaljevala tudi po tem, ko ta učinek izzveni.

Kljub izraziti rasti ostaja bitcoin precej pod lanskim rekordom. Kriptovaluta je večji del letošnjega leta izgubljala vrednost, potem ko je oktobra lani kmalu po rekordni vrednosti sledila obsežna razprodaja.

Pozornost vlagateljev se zdaj seli k novim podatkom o inflaciji v ZDA. Ta teden bodo objavili indeks cen izdatkov za osebno potrošnjo (PCE), ki mu ameriška centralna banka Federal Reserve namenja posebno pozornost pri odločanju o denarni politiki.

Če bo inflacija višja od pričakovanj, bi se lahko okrepili donosi ameriških državnih obveznic in dolar, kar bi lahko zmanjšalo zanimanje za bolj tvegane naložbe. Nižja inflacija od pričakovanj pa bi lahko zmanjšala pričakovanja o nadaljnjem zaostrovanju ameriške denarne politike.