ZDA, ki so skupaj z Izraelom začele vojno proti Iranu 28. februarja letos, zdaj skušajo islamistično oblast v Teheranu strmoglaviti z gospodarsko vojno. Ameriški finančni minister Scott Besent je celo govoril o gospodarskem dnevu D in zagrozil vsem državam po svetu s sankcijami, če ne bodo pretrgale gospodarskih stikov z Iranom. Ali bo gospodarski dan D na koncu uspešen, se za zdaj seveda še ne ve. Nekateri zlasti opozarjajo na to, da je vse odvisno od Kitajske in Rusije, ki sta veliki zaveznici in podpornici Irana.
Najprej se je Irana lotil Izrael junija lani. Judovski državi ni uspelo islamske republike spraviti na kolena. Še več, nekateri podatki so kazali, da Izraelu zmanjkuje prestreznih raket proti iranskim raketam in dronom.
Trumpa opogumi zajetje Madura
Ko bi se morda tehtnica iransko-izraelskih spopadov visoko na nebu nad Iranom prevesila na stran Irana, so se vpletle ZDA z napadi na iranske jedrske objekte. Donald Trump je takrat trdil, da so uničili iranski jedrski program. Tako se je končala t. i. 12-dnevna vojna.
Najverjetneje je Trumpa v začetku letošnjega leta opogumila uspešna bliskovita vojaška operacija proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, da se je odločil za veliko večjo vojaško pustolovščino – vojno proti Iranu.
Netanjahu vneto zagovarja napad na Iran
Za vojno proti Iranu je Trumpa vneto nagovarjal tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, veliko vlogo pa so verjetno igrale tudi informacije, da ima islamistična oblast v Teheranu zelo majhno podporo med prebivalci in da lahko upor prebivalstva duši le z nasiljem.
Trump je napadel Iran skupaj z Izraelom, ki vidi islamistični Iran kot veliko grožnjo svojemu obstoju. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi že nekaj ameriških predsednikov prepričeval, naj napadejo Iran, na koncu je njegovo željo uresničil Trump.
Foto: Guliverimage
Morda je bil v ozadju tudi Trumpov strah, da skušajo iranske islamistične oblasti nanj izvesti maščevalni atentat, ker je januarja 2020 dal ukaz za napad na visokega poveljnika iranske revolucionarne garde Kasema Solejmanija.
Spodleteli Trumpov načrt
Verjetno je bil Trumpov in Netanjahujev račun naslednji: z napadi bomo obglavili iransko vodstvo, opogumljene iranske množice se bodo uprle zatiralcem in diktatorska oblast v Teheranu, ki je trn v peti Washingtonu in Tel Avivu od leta 1979 naprej, bo padla.
A načrt je popolnoma spodletel: iranske oblastne strukture se kljub smrti vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja niso sesule kot hišica iz kart, ampak so preživele. Z zaprtjem Hormuške ožine so iranski revolucionarni gardisti in visoki šiitski duhovniki, ki vladajo Iranu, dobili tudi močan vzvod pritiska na ZDA.
Kako spraviti Iran na kolena?
Potem ko je postalo jasno, da zgolj letalski in raketni napadi ne bodo zlomili islamistične oblasti, da ni nobene množične vstaje Irancev, da islamistične oblasti ne bodo zrušili niti iranski in iraški Kurdi (tudi zato, ker je ameriško-izraelski igri na kurdsko karto nasprotoval turški predsednik Recep Tayyip Erdogan), so začele iz Washingtona prihajati grožnje o (omejenem) kopenskem napadu na Iran in uničevanju iranske infrastrukture.
ZDA so operacijo proti Iranu poimenovale Epski bes, ki so ga nekateri kmalu posmehljivo preimenovali v Epski spodrsljaj. Iranci so zaprli Hormuško ožino in s tem vplivajo tudi na cene nafte na svetovnem trgu. Trumpove težave v vojni proti Iranu so vplivale tudi na njegovo priljubljenost in priljubljenost republikanske stranke, ki jo novembra letos čakajo vmesne kongresne volitve.
Foto: Guliverimage
A kopenska operacija ni preveč priljubljena, ker Trump, ki je postal pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2016 velik kritik vojne proti Iraku (tudi zato, da je na republikanskih primarnih volitvah potolkel Jeba Busha, brata Georga Busha mlajšega, ki je napadel Irak), noče, da bi vojna proti Iranu zahtevala številne žrtve med ameriškimi vojaki.
Trumpova zadnja karta: gospodarska vojna
Uničevanje iranske infrastrukture (elektrarne, mostovi …), ki bi pahnilo Iran v kameno dobo, je tudi tvegano, ker bi potem Iran z maščevalnimi napadi verjetno tudi zalivske države pahnil v kameno dobo (npr. z uničevanjem naprav za razsoljevanje vode).
Tako da ni presenetljivo, da zdaj skuša Trump spraviti Irance na kolena z gospodarsko vojno. A kot v nemškem poslovnem mediju Capital piše Bernd Ziesemer, je malo verjetno, da bo Trumpu uspelo.
Kaj je Trumpovi gospodarski vojni proti Iranu v korist
Kot piše nemški novinar, je Trumpu pri njegovih načrtih koristno, da je oblast v Teheranu odgnala od sebe vse zalivske države, ki so v preteklosti (pred iranskimi “povračilnimi” napadi na zalivske države, ker te gostijo ameriške enote in so zaveznice ZDA) vestno zaobšle vse sankcije proti Iranu.
Nemški novinar Bernd Ziesemer je prepričan, da bo Trumpova gospodarska vojna proti Iranu spodletela, in to zaradi napačno zastavljene Trumpove zunanje politike.
Foto: Guliverimage
“Celo oklevajoči Evropejci, ki jih je Donald Trump zaman poskušal prisiliti k podpori njegovih vojaških avantur, mu v tem primeru ne bodo stali na poti. Nihče nima toliko finančnih in gospodarskih virov kot ZDA, da bi državi prekinil oskrbovalne poti,” pojasnjuje Ziesemer, ki pa je prepričan, da bo na koncu ameriški gospodarski dan D proti Iranu propadel, in to zaradi Trumpa.
Se bo Trump soočil s Putinom in Šijem?
Trump bi se moral namreč prvič resno soočiti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki Iranu po Kaspijskem morju dobavlja vse vrste nujnega vojnega blaga. Kar pa je še pomembneje, Trump bi se bil prisiljen soočiti s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.
Kitajska ni le najpomembnejši kupec iranske nafte, ampak Kitajci dobavljajo Iranu tudi tehnologijo dvojne rabe in ključne rezervne dele za bolehno industrijo države, s čimer ohranjajo delovanje vojnega stroja. Američani lahko zmagajo v gospodarski vojni proti Iranu le, če blokirajo kitajske in ruske partnerje režima v Teheranu, trdi Ziesemer.
Zgolj Trumpove prazne besede?
“Vendar bi to od Trumpa zahtevalo, da opusti celotno svojo zunanjo politiko. Kot se je že pokazalo v Ukrajini, je njen cilj razdelitev sveta med ‘veliko trojico’: ZDA, Kitajsko in Rusijo. Medtem ko Trump samovoljno in brez oklevanja odtujuje svoje zaveznike v Evropi in Aziji, pa s Putinom in Šijem ravna z rokavicami.”
Ziesemer je prepričan, da bi moral Trump, če bo želel z gospodarsko vojno zlomiti Iran, ubrati ostrejšo politiko proti Kitajski in Rusiji. Do obeh držav Trump vodi prijazno politiko, ker želi z njima razdeliti oblast nad svetom, je še prepričan Ziesemer.
Foto: Guliverimage
“Dokler se Trump izogiba soočenju s Kitajci in ne stori ničesar proti Rusom, njegovo govorjenje o ‘gospodarskem dnevu D’ ostaja le prazne besede. Najverjetnejši scenarij: ZDA nekoliko otežujejo življenje iranskemu režimu, predvsem s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami, vendar ga ne morejo prisiliti k predaji,” napoveduje nemški novinar.
Kako lahko Iranci zagrenijo življenje Trumpu
Revolucionarna garda pa ima možnost vojaške eskalacije kadarkoli, s čimer dvigne cene nafte, kot je to storila v zadnjih mesecih. Bližje kot so novembrske kongresne volitve v ZDA, bolj neprijeten postaja položaj za Trumpa, za katerega je ohranjanje oblasti najpomembnejše. Iranci se tega zavedajo in to izkoriščajo – s pomočjo svojih ruskih in kitajskih zaveznikov, še piše Ziesemer.