Vsem plakatom, ki so se po Sloveniji najprej začeli pojavljati spomladi 2024, nato pa pred lanskimi parlamentarnimi volitvami, sta skupni črna pisava na beli podlagi, rdeča obroba in napis ACOQ10 v spodnjem desnem kotu. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Oglaševalsko razsodišče je marca prejelo pritožbo zoper oglaševalca, ki je pod plakate z belo podlago, črno pisavo in rdečo obrobo podpisan z oznako ACOQ10. Pritožnica je opozorila predvsem na velike plakate na javnih oglasnih površinah, na katerih po njenem mnenju ni bilo jasno navedeno, kdo je naročnik oziroma oglaševalec, poroča časopis Dnevnik. Plakate je plačal direktor podjetja Sartorius Bia Separations in lastnik portala Info360 Aleš Štrancar, projekt pa naj bi posvetil svojemu pokojnemu prijatelju.
Oglas
Naročnik plakatov sprva ni bil znan, nato pa je januarja lani podjetnik Aleš Štrancar potrdil medijska poročanja, da za akcijo stoji on. Kot je pojasnil, izpolnjuje obljubo, ki jo je dal pokojnemu kolegu, ki je veliko časa preživel v tujini. Foto: BoBo
Oglaševalsko razsodišče je konec maja odločilo, da je pritožba utemeljena. Ker so bili oglasi nameščeni na zunanjih oglasnih površinah na javnih mestih oziroma na mestih, vidnih z javnih površin, taka oblika komuniciranja po razlagi razsodišča spada med oblike oglaševanja, ki jih obravnava slovenski oglaševalski kodeks.
Razsodišče se je pri odločitvi sklicevalo predvsem na določbo kodeksa, ki zahteva nedvoumno identifikacijo oglaševalca. Razsodišče je poudarilo, da standard nedvoumne identifikacije ni izpolnjen, kadar je identiteto oglaševalca mogoče ugotoviti šele z obsežnejšim dodatnim preverjanjem. Od povprečnega uporabnika namreč ni mogoče pričakovati, da bo za ugotovitev identitete oglaševalca poglobljeno raziskoval okoliščine, ki iz oglasa samega niso razvidne. Oglaševalca je razsodišče pozvalo k uskladitvi oglaševanja z določili kodeksa.
Štrancar očitke zavrača in trdi, da akcija ni politično oglaševanje
Štrancar je v odzivu na pritožbo zapisal, da se z njo ne strinja, in dodal, da plakati po svoji naravi ne pomenijo oglaševanja posameznih storitev, izdelkov ali pravnih oseb, zato ne spadajo v okvir presoje po kodeksu. Po njegovem mnenju to prav tako ni bilo politično oglaševanje, je povzel Dnevnik.
Štrancar je prav tako zavrnil očitke o neprepoznavnosti, saj naj bi oznaka ACOQ10 omogočala identifikacijo, omenjeni člen pa po njegovem mnenju ne zahteva razkritja vseh, ki stojijo za kampanjo, morebitnega ekonomskega upravičenca ali podrobne korporativne strukture naročnika. Pri tem se je skliceval tudi na svobodo izražanja in na dejstvo, da naj bi vsebina plakatov spadala v širšo razpravo o vprašanjih javnega pomena. Morebitne omejitve takšne komunikacije bi bilo zato po njegovem mnenju treba razlagati ozko, so še piše Dnevnik.
Oglas