V intervjuju, v katerem se je dotaknila filma Šund, je Rosanna Arquette povedala tudi, da je v zgodnjih devetdesetih zavrnila osvajanje Harveyja Weinsteina in da je posledično njena kariera trpela. “Srečo sem imela, da nisem bila posiljena. Ampak šlo je v to smer in plačala sem ceno za to, da sem se uprla.” Foto: EPA
Ob tem je treba povedati, da je Rosanna Arquette v intervjuju za Sunday Times film Šund (Pulp Fiction), v katerem igra ženo dilerja (Eric Stoltz), načelno pohvalila: “To je klasika, sijajen film na več ravneh. Ampak osebno imam dovolj uporabe “besede na z” – sovražim jo. Ne morem prenesti, da je Tarantino za to dobil odpustek”. Dodala je še: “To ni umetnost, pač pa je samo rasistično in srhljivo”.
Rosanna Arquette je baje šla na avdicijo za glavno žensko vlogo, Mio, a ji je režiser na koncu ponudil vlogo Jody. Foto: IMDb
V filmu Šund, ki je leta 1994 Quentinu Tarantinu prinesel zlato palmo v Cannesu in naslednje leto oskarja za najboljši scenarij, rasistično žaljivko uporabijo večkrat – nekajkrat jo navrže tudi lik Jimmieja, ki ga igra sam Tarantino.
V resnici ta kritika na režiserjev račun sploh ni nova. Že leta 1997 je režiser Spike Lee v intervjuju za revijo Variety komentiral, da je Tarantino “zaljubljen v to besedo”, in dodal: “Pa kaj hoče – da ga okličemo za častnega črnca?” V bran Tarantinu je nato stopil igralec Samuel L. Jackson, ki je na tiskovni konferenci Berlinala v zagovor filmu Jackie Brown, ki prav tako uporablja isto besedo, povedal: “Ni žaljiva v kontekstu tega filma … Jackie Brown je precej dober črnski film, česar po mojem že nekaj let ne moremo reči za kak Spikov film.”
Debata se je ponovno razplamtela po prihodu Tarantinove zgodovinske drame Django brez okovov (2012), ko je Spike Lee na družbenih omrežjih zapisal: “Ameriško suženjstvo ni bilo špageti vestern Sergia Leoneja. Bilo je holokavst.” Takrat se je na drugo stran postavil režiser Dneva za trening Antoine Fuqua, ki je ocenil, da Tarantino “nima ene same rasistične kosti v telesu”.
Quentin Tarantino z ženo, izraelsko pevko Daniello Pick, na lanskem festivalu v Cannesu. Foto: EPA
Sorodna novica
Quentin Tarantino Paula Dana oklical za “najslabšega igralca v igralskem cehu”
Tarantino se je sam branil leta 2015 v intervjuju s pisateljem Bretom Eastonom Ellisom v New York Timesu: “V številnih bolj pritlehnih objavah so moje vzgibe izkoristili na najbolj negativen način. Kot da sem neki superzlikovec, ki si izmišljuje te stvari.”
Klasična obtožba “iskanja publicitete”
Tokrat z odzivom ni čakal tako dolgo. V izjavi za javnost, ki jo je poslal na številne medije, je režiser zapisal: “Upam, da je bila publiciteta, ki si jo dobila od tega, da je 132 različnih medijskih publikacij objavilo tvoje ime in sliko, vredno tega, da si razžalila mene in film, pri katerem si, kot se precej jasno spomnim, z velikim veseljem sodelovala. Da ga potem, ko sem ti dal službo in si sprejela denar, zdaj sesuvaš iz, tako sumim, zelo ciničnih razlogov, kaže na izrazito pomanjkanje uglajenosti, celo časti.”
Sorodna novica
“Šibek, nezanimiv” Dano po Tarantinovi kritiki “neverjetno hvaležen”, da je svet spregovoril zanj
Dodal je še: “Med umetniškimi kolegi bi moral obstajati nekakšen esprit de corps. Ampak zdi se, da je bil cilj dosežen.”
Spomnimo lahko sicer, da Tarantino neha verjeti v umetniško solidarnost in uglajenost, ko gre za njegova lastna mnenja. Decembra lani je kot gost podkasta brez kakršnega koli povoda na muho vzel igralca Paula Dana in ga oklical za “slabo robo”, “najslabšega igralca v SAG-u” in za razlog, da Tekla bo kri ni najboljši film 21. stoletja.
Takrat so glas povzdignili številni Danovi stanovski kolegi, ki so v isti sapi hvalili njegovo igralsko nadarjenost in se zgražali nad Tarantinovim neprovociranim napadom.
Oglas