Na prvi pogled se zdi preprosto: zapeljemo na bencinski servis, natočimo gorivo in odpeljemo. A pot litra dizla ali bencina do rezervoarja avtomobila se začne precej prej. Kaj se torej dogaja v ozadju, preden gorivo iz tankerja pride do našega avtomobila?
Energetska varnost ni več samoumevna
“Geopolitične razmere so zaostrene in danes težko rečemo, da je energetska varnost Slovenije samoumevna,” je povedal član uprave Petrola Metod Podkrižnik, odgovoren za prodajo poslovnim strankam in javnemu sektorju, energente ter investicije in vzdrževanje.
“Petrol s svojo strateško kritično skladiščno infrastrukturo, znanjem, ljudmi in procesi zagotavlja varnost in zanesljivost oskrbe gospodarstva, ljudi in države,” je poudaril.
Foto: Ana Kovač
Za zanesljivo oskrbo z gorivi je po njegovih besedah potreben kompleksen sistem infrastrukture, logistike, načrtovanja in predvsem ljudi, ki skrbijo, da deluje brez prekinitev.
Čeprav se Evropa usmerja v zeleni prehod, bodo naftni derivati po njegovih besedah še nekaj časa pomemben del energetske oskrbe države, gospodarstva in prebivalstva. Petrol ima pri tem dodatno odgovornost kot del kritične infrastrukture države.
Njegova vloga se začne pri dobaviteljih in skladiščenju, nato pa se nadaljuje z distribucijo goriv do prodajnih mest in drugih uporabnikov.
Družba letno sprejme okoli sto tankerjev: “Nikoli nismo ostali brez derivatov”
Približno 88 odstotkov goriv, ki jih skupina Petrol pripelje v Slovenijo in na druge trge, pride po morju. To pomeni okoli sto tankerjev na leto, je pojasnil Tomaž Slavec, izvršni direktor za nabavo in trgovanje z gorivi. Glavna vstopna točka je Luka Koper, kjer ima Petrol lasten privez. Poleg Kopra tankerje sprejemajo še na terminalih v Zadru in Pločah.
“Ta privez ni ključen le za Petrol, ampak tudi za strateško oskrbo države,” je poudaril Slavec. “Dni, ko je naš privez v Luki Koper nezaseden, je izredno malo,” je povedal.
Foto: Ana Kovač
S prihodom tankerja v koprsko pristanišče se mednarodna oskrbovalna veriga poveže s slovenskim distribucijskim sistemom. Tankerji lahko pripeljejo do približno 40 tisoč ton goriva, pretovor na koprskem terminalu pa dosega okoli 30 tisoč ton na dan. Pretovor tankerja praviloma traja približno dva dneva.
Vsak tanker pred sprejemom preverijo
Preden gorivo začne svojo pot v slovensko skladišče, ga je treba preveriti. Po Slavčevih besedah noben tanker ne začne raztovarjati goriva, dokler ni to predhodno preverjeno. Vzorce lahko odvzamejo že na morju, nato pa jih analizirajo v mednarodno akreditiranih laboratorijih. Če gorivo ne ustreza dogovorjenim specifikacijam, lahko tanker zavrnejo. “Tudi to se je že zgodilo,” je povedal Slavec.
Vsak mesec v povprečju sprejmejo osem tankerjev.
Foto: Luka Pašič
Ko tanker prispe v Luko Koper, gorivo po preverjanju po skoraj tri kilometre dolgem cevovodu prečrpajo do Terminala Instalacija Sermin.
Med gorivi z 82 odstotki prevladuje dizel.
Foto: Ana Kovač
Foto: Luka Pašič
Od tam se glede na potrebe odpravi naprej – z avtocisternami ali po železnici.
Skladiščne zmogljivosti so namenjene dizelskemu gorivu, motornim bencinom in ekstra lahkemu kurilnemu olju, na voljo pa so tudi kapacitete za biodizel in aditive.
Foto: Ana Kovač
Srce sistema je Sermin
Terminal Instalacija Sermin deluje od leta 1968 in povezuje tri ključne načine transporta – pomorskega, železniškega in cestnega.
“Logistika ni zgolj podporna funkcija v podjetju, ampak osnova za stabilno in zanesljivo oskrbo Slovenije z gorivi. Zagotavlja energetsko odpornost,” je poudaril Rok Cizej, izvršni direktor logistike v družbi.
Rok Cizej
Foto: Ana Kovač
Terminal ima 23 rezervoarjev s skupno zmogljivostjo do 480 tisoč kubičnih metrov in več kot 23 kilometrov cevovodov. Letno lahko pretovori do 3,2 milijona kubičnih metrov goriva. Dnevno lahko naložijo približno 350 avtocistern in od štiri do šest vlakovnih kompozicij.
Terminal deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Foto: Ana Kovač
Za varnost na terminalu skrbijo večplastni sistemi.
Valdi Jakac
Foto: Ana Kovač
Valdi Jakac, vodja upravljanja pomorskih in rečnih naftnih skladišč, je pojasnil, da imajo novejši rezervoarji dvojno steno, starejši pa dvojno dno in plavajočo streho.
Za gašenje in hlajenje so nameščeni avtomatizirani sistemi, terminal pa ima tudi lastne agregate, zato lahko ob izpadu elektrike nadaljuje delovanje. Pri nalaganju goriva v tovornjake in vagone zajemajo tudi hlape, ki nastajajo pri pretakanju, in jih nato v posebnem procesu predelajo nazaj v gorivo.
Iz rezervoarja v cisterno, nato na servis
Ko je gorivo v skladišču, se njegova pot še zdaleč ne konča. Glede na potrebe ga iz Sermina z avtocisternami in železnico distribuirajo po Sloveniji, med drugim do celinskih skladišč v Račah in Zalogu, nato pa do prodajnih mest in drugih uporabnikov. Skupina Petrol ima skupaj deset skladišč naftnih derivatov. V Sloveniji upravlja pet skladišč, štiri so v njeni lasti, eno pa je v lasti Zavoda za blagovne rezerve.
Foto: Ana Kovač
Na koncu poti je prodajno mesto. Petrol ima v Sloveniji 317 prodajnih mest, kjer gorivo iz velikih rezervoarjev pod zemljo nazadnje pristane v avtomobilih, tovornjakih, traktorjih in drugih vozilih.
Marca se je pokazalo, kako hitro se lahko sistem obremeni
Prav pri zadnjem delu poti se je marca pokazalo, kako pomembna je logistika. Ob napovedanih podražitvah, špekulativnih nakupih in začetku kmetijske sezone je povpraševanje po gorivu močno poskočilo. Številni vozniki na bencinskih servisih so naleteli na prazne rezervoarje ali omejitve pri točenju. Takrat je Petrol zagotavljal, da goriva v skladiščih ni primanjkovalo, težave pa je pripisal sunkovitemu povečanju povpraševanja, ki je preseglo razpoložljive logistične zmogljivosti. Uprava je hkrati odločno zavrnila očitke, da bi Petrol namerno zaviral dostavo goriva na svoja prodajna mesta.
Na Petrolovih avtocestnih servisih je bila prodaja takrat kar 330 odstotkov običajne ravni, prodaja kurilnega olja pa je dosegla od 500- do 600-odstotno raven. V enem dnevu so v Petrolovo maloprodajno mrežo dostavili 230 velikih avtocistern oziroma približno 7,5 milijona litrov goriva, je pojasnil Rok Cizej.
“Nihče ne more takšnega velikega povpraševanja napovedati vnaprej. Imamo fiksno število namenskih avtocistern, zato smo tisto, kar imamo, maksimalno vrteli,” je dejal Cizej.
Foto: Ana Kovač
Po njegovih besedah je Petrol v nekaj dneh prodal celotno količino kurilnega olja, ki je bila sprva predvidena za precej daljše obdobje. Povečano povpraševanje je zato močno obremenilo transportne zmogljivosti, saj je bilo treba iste avtocisterne uporabljati za dostavo kurilnega olja, dizla in bencina, vozniki pa morajo imeti tudi predpisane počitke.
Ob tem je poudaril, da goriva v skladišču Sermin ni zmanjkalo. Težava je bila predvsem v tem, kako hitro ga je bilo mogoče ob izjemnem skoku povpraševanja dostaviti do posameznih prodajnih mest. Za večjo odpornost sistema so že od pandemije naprej vzpostavili 24-urno oskrbo, pri kateri na posamezni avtocisterni izmenično dela več voznikov. Vozila lahko tako praktično neprekinjeno opravljajo prevoze.
V Sloveniji imajo za ta namen več kot 20 velikih avtocistern, 135 prodajnih mest pa so prilagodili tako, da je mogoče gorivo dostaviti tudi ponoči, ko je servis zaprt.
Dobave niso odvisne od enega samega dobavitelja
Pomemben del varnosti oskrbe je tudi razpršenost dobav. Petrol se pri oskrbi ne zanaša na enega samega dobavitelja, temveč dobave zagotavlja prek mednarodnih razpisov in več preverjenih partnerjev. Na oskrbovalno verigo sicer vplivajo številni dejavniki – od geopolitičnih razmer in razpoložljivosti dobav do omejitev v pristaniščih, cenovnih gibanj in zmogljivosti skladišč. Tankerje je treba zaradi logističnega načrtovanja praviloma nominirati že več tednov pred prihodom.
“Kljub nihanjem na trgih, ki smo ji priča v zadnjih letih, v Petrolu letos nikoli nismo ostali brez derivatov na skladišču Sermin oziroma v Luki Koper,” je poudaril tudi Slavec.
Kaj bo z gorivi v prihodnje?
Čeprav se Evropa usmerja v zeleni prehod, bodo naftni derivati še nekaj časa ostali pomemben del energetske oskrbe. Slavec je opozoril na vse večji pomen biogoriv. Evropske zahteve se povečujejo, pri nekaterih vrstah pa je ponudba ustreznih količin in kakovosti še omejena. Zagotavljanje zadostnih količin biogoriv bo zato po njegovih besedah eden od pomembnejših izzivov za nabavo v prihodnjih letih.
Negotove ostajajo tudi cene. V Petrolu trenutno spremljajo napovedi trga, ki kažejo na postopno zniževanje cen do konca leta, vendar lahko geopolitične razmere, predvsem dogajanje na Bližnjem vzhodu, pričakovanja hitro spremenijo. “Z enim stavkom – zelo nepredvidljivo,” je ocenil Slavec.
Petrol ima v Sloveniji 317 prodajnih mest in 3.098 zaposlenih. Po podatkih Bizija je v 2025 ustvaril 4.120 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 173 milijonov evrov dobička. Skupina Petrol je lani na različnih trgih prodala 4,1 milijona ton goriv in derivatov, od tega 1,5 milijona ton v Sloveniji.