Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V Odmevih sta Daniela Makovec Radovan iz Zveze društev pedagoških delavcev in Mojca Mihelič iz Združenja ravnateljev v pogovoru s Tanjo Starič komentirali napovedane, pa tudi že udejanjene spremembe na področju izobraževanja.
Oglas
Sorodna novica
Ali je podeljevanje ustave prvošolcem preuranjeno?
Bili ste kritični do predloga, ki je bil zdaj sprejet, da prvošolci na prvi šolski dan dobijo ustavo. Kakšni so vaši argumenti?
Mojca Mihelič: Ni šlo za to, da bi bil predlog sprejet. To je bilo dejstvo, pred katero smo bili postavljeni. Nič ni narobe s tem, da otroci dobijo njim primerno gradivo, še posebej, če je domovinsko naravnano, kajti tudi šolniki vemo, da je to pomemben del vzgoje in izobraževanja, ki ga je treba otrokom ponujati od malega, jih pravzaprav spodbujati v tem, da se zavedajo, kako pomembna je naša domovina, pripadnost in vse drugo. Sprašujemo pa se o načinu. Torej, kaj bomo dosegli s tem, ko bomo otroku na prvi šolski dan, ki je poseben dan, ki se ga večina med nami spominja vse življenje, podelili knjigo, ki je večinoma še njihovi starši, pa nočem biti podcenjujoča, ne bodo vzeli v roke, razen takrat, ko jo bodo prevzeli od otroka in jo nekam postavili.
Bo ostala v knjižnici. Vaše mnenje?
Daniela Makovec Radovan: Zagotovo ni smiselno šestletnikov opremljati s tovrstnim gradivom. Če je namen dvig domoljubja, kakor je bilo slišati, bi rada rekla, da že veljavna zakonodaja in tudi kurikularni dokumenti predvidevajo vzgojne cilje, kjer v šolah – tako z zaznamovanjem praznikov kot tudi z delom pri pouku – učitelji tovrstne vzgojne cilje že razvijajo. Razvijanje ciljev na daljši rok je bistveno učinkovitejše kot enkratno darilo oziroma neka enkratna dejavnost. Verjetno bi bilo bistveno bolj smiselno, da bi ta res pomemben dan za prvošolce zaznamovali s kakšno njim bolj primerno knjigo, ki bi jo večkrat vzeli v roke.
Sorodna novica
Minister Rončević: “Šola mora učence učiti, kako misliti, ne kaj misliti”
Napovedane so spremembe na področju mature in nacionalnega preverjanja znanja. Kakšne bi bile po vašem mnenju smiselne?
Mojca Mihelič: V združenju nas veseli, da ne poslušamo več o ukinitvi, ampak o reformi, posodabljanju, kar pa je smiselno. Če so se spremenili učni načrti, če se bo spremenilo učno gradivo in če tudi zunanje evalvacije kažejo na to, da imajo naši otroci določene primanjkljaje v znanju, je smiselno, da tudi z nacionalnimi preizkusi znanja in z maturo posežemo na ta področja, ki bodo krepila znanje, razumevanje otrok, kot so na primer kritično mišljenje, ustvarjalnost in podobno, kar se morda v zdajšnjih nacionalnih preizkusih znanja ni toliko upoštevalo. Če torej govorimo o posodabljanju in o preverjanju znanja, ki je primerno sedanjemu času in prilagojeno novim učnim načrtom, potem je to vsekakor smiselno.
Se strinjate s to oceno?
Daniela Makovec Radovan: Strinjam se z oceno, da je smiselno sprejeti vse ukrepe in posodabljati tam, kjer to temelji na evalvacijah in res premišljenih ukrepih. Spreminjati samo zato, ker je prejšnja garnitura nekaj spremenila, ali samo zato, da se to dela, je pa nesmiselno.
Saj spremembe verjetno ne bodo šle čez noč.
Daniela Makovec Radovan: Upajmo, da ne. Ker če bodo šle čez noč, nas morajo skrbeti.
Kakšna je vaša ocena tega, da bo manj možnosti za pritožbe, recimo na vzgojne ukrepe?
Mojca Mihelič: Vedno, kadar govorimo o pravicah otroka, je treba vedeti, da mora obstajati možnost take ali drugačne pritožbe. Če govorimo o formalnem, upravnem postopku, ta nima v šoli kaj početi. Kajti vzgoja in izobraževanje je proces, ki temelji na zaupanju, avtonomiji, strokovnosti in ne na tem, kaj nekdo meni in misli, ne glede na to, kako rad ima svojega otroka … če zdaj govorimo o pritožbah staršev.
To je problem.
Mojca Mihelič: Seveda je problem, ker vsak, ki ima pet minut časa oziroma ki je poguglal – zdaj grdo govorim – dve strani, misli, da lahko že poučuje strokovnjake, ki so se najmanj pet let izobraževali za to, da počnemo to, kar počnemo, o tem, kako naj to počnemo. Vsekakor podpiramo predlog, da se omeji pritoževanje na strokovnost na podlagi laičnosti. Kajti tisto, kar v šolah počnemo, je zelo premišljen – večinoma zelo premišljen, moram biti kar poštena – proces. In odločitev, ki jih sprejemamo, nikoli ne naredimo ad hoc. Torej če otroku podelimo vzgojni opomin, je pred tem zelo dolg proces, ki je tudi dokumentiran, ki se ga da tudi preveriti, kako smo izvajali razne postopke, ukrepe in vse drugo, da bi spremenili otrokovo vedenje. In to je edini princip, ki si ga v šoli želimo takrat, kadar se otrok neprimerno vede, počne napačne stvari. Takrat želimo, da spremeni vedenje, in če ne gre drugače, to naredimo z vzgojnim opominom. Omejitev pritožb je smiselna, prepričana pa sem, da se jih ne bo dalo povsem ukiniti.
Zdaj pa res že vsi v družbi vemo, da so največji problem slovenskega šolstva kadri, učitelji. Tudi minister pravi, da je to eno od prednostnih področij. Kaj bomo morali storiti za to, da bomo imeli učitelje?
Daniela Makovec Radovan: O akutnem pomanjkanju kadra govorimo že nekaj let in v vsem tem obdobju je bilo za to, da bi dejansko pridobili kakovostne učitelje, v resnici bore malo narejenega. Še vedno se podeljujejo štipendije samo za nekaj pedagoških študijskih programov, ne za vse. Še vedno je bilo premalo narejenega za to, da bi učitelje, ki so usposobljeni, izobraženi, pa so šli iz poklica, pridobili nazaj. Plače učiteljev so še vedno takšne, kot so. V zadnjem času je mogoče slišati o nekih hitrih rešitvah, skozi mikrodokazila. Tu bi rada res iskreno povedala in se ob tem oprla na raziskavo, ki jo je leta 2024 opravil OECD, v kateri je sodelovalo več kot 20 tisoč učiteljev. Ugotovili so, da tisti učitelji, ki imajo višjo pedagoško usposobljenost, ustvarjajo bolj kakovostna učna okolja za svoje učence in da imajo tudi njihovi učenci boljši uspeh – vsaj pri matematiki je bil ta zaznan. Obenem pa se učitelji, ki se čutijo bolj pedagoško usposobljeni, tudi srečujejo z manj težavami na delovnem mestu, torej poklicnimi težavami, ki se nanašajo tudi na izzive, kot so vzgojno-disciplinska problematika, spremembe in tako dalje. Mislim, da bi nam moralo to biti vodilo. Ne pa, da kadar govorimo o pomanjkanju kadra, se pogovarjamo samo o tem, kako je treba krčiti pedagoško in andragoško izobrazbo; kako bomo iskali instant rešitve. Tu ne bi smeli popuščati. Kakovostni učitelji bodo prispevali h kakovostni izobrazbi naših otrok in mladostnikov in tudi vzgojenosti. Tu ne smemo popuščati.
Načrtovane številne novosti v šolstvu
Oglas