Aktualna vlada si je na področju šolstva po navedbah Rončevića zadala štiri ključne cilje – kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev ter krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva ter kreiranje boljših možnosti za mlade pri izobraževanju. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je v svojem nagovoru na konferenci ravnateljic in ravnateljev z naslovom Vzgojno delovanje za kakovostno vzgojo in izobraževanje na Brdu pri Kranju poudaril, da mora šola učence učiti, “kako misliti, ne kaj misliti”. “Njene ključne naloge so posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljank in državljanov,” je dejal.
Oglas
Dodal je, da bo novo šolsko leto vse deležnike v šolstvu postavilo pred številne izzive, a je hkrati prepričan, da bo potekalo utečeno, tako kot šolniki znajo, v blaginjo otrokom in mladostnikom. Naloga njegovega ministrstva je ustvarjati takšne pogoje, da bo Slovenija ostala in se krepila kot družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti, ambicij in priložnosti, je dejal.
Štirje ključni cilji aktualne vlade
Vlada si je na področju izobraževanja po besedah ministra zastavila štiri ključne cilje – kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev ter krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva ter kreiranje boljših možnosti za mlade pri izobraževanju in s tem pozneje tudi pri zaposlovanju in osamosvajanju.
“Zelo si bomo prizadevali za dvig ugleda učiteljskega poklica in krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije. V tem imate zelo močnega zaveznika,” je dejal Rončević in se dotaknil tudi kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju, ki je po njegovem ena največjih razvojnih omejitev v slovenskem šolstvu. Napovedal je, da se bodo z reševanjem te problematike ukvarjali resno in odgovorno ter da bodo ustvarjali pogoje, po katerih bodo tudi najboljši diplomanti, kot nekoč, ponovno videli učiteljski poklic kot res privlačno karierno izbiro.
“Se pa kadrovske problematike ne da rešiti zgolj z dodatnimi zaposlitvami, ampak je treba pogledati in temeljito pretresti tudi nove pristope pri poučevanju in seveda nove tehnologije, ki temeljito spreminjajo način, na katerega se opravlja pedagoško delo,” je še dodal.
Več časa za učence in manj možnosti za pritožbe na ocene in ukrepe
Ministrstvo bo ob tem sistematično zmanjšalo administrativne obremenitve, ki odvračajo čas in energijo učiteljev od njihovega temeljnega poslanstva. “Cilj je preprost – več časa za učence, manj za obrazce,” je dejal. Kot je povedal, načrtujejo tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, in pri tem podaril, da gre za reformo, ne za njuno odpravo. Po njegovem gre namreč za pomembna instrumenta spremljanja kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema ter zagotavljanja primerljivih standardov znanja, ki pa se morata prilagajati spremembam v družbi, tehnologiji in potrebam sodobnega izobraževanja.
Državna sekretarka na šolskem ministrstvu Mojca Škrinjar je prav tako omenila debirokratizacijo v šolstvu in vračanje avtonomije šolam. Obudili bodo informacijski sistem Pametna šola, v katerega bodo učitelji vnesli podatke samo enkrat, potem pa “se bodo zadeve generirale avtomatično”.
Napovedala je, da ugovora na vzgojni opomin ne bo več, kvečjemu še na izključitev v srednji šoli oziroma na prešolanje v osnovni šoli, manj naj bi bilo tudi možnosti za pritoževanje na ocene. Po njenih besedah se bo možno pritožiti na končno oceno prek šolske pritožbene komisije in ne več s pritožbo na šolski inšpektorat, pritožbe na vmesne ocene pa bodo brezpredmetne.
Pripravljalnice za učence priseljence in dodatna pomoč za otroke s posebnimi potrebami
S spremembo zakona o šolski inšpekciji nameravajo inšpekciji podeliti drugačno vlogo, in sicer da ne bi samo nadzirala in kaznovala, ampak tudi spremljala in svetovala. Za učence priseljence bi vzpostavili pripravljalnico. “Tisti, ki ne zna slovensko, ne more biti vključen v redni program, temveč gre v pripravljalnico. Ko to dokonča, se vključi v redni program,” je povedala Mojca Škrinjar. Tudi Mojca Škrinjar je zagotovila, da nacionalno preverjanje znanja in matura ostajata, morajo pa srednje šole in fakultete povedati, katerih dijakov in študentov si v resnici želijo – nekoga z dobrim povprečjem ocen ali nekoga, ki bo primeren za njihove specializirane programe.
Želijo tudi spremeniti zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, in sicer bi v šolah zaposlili specialne defektologe, ki bi diagnosticirali učence in izvajali dodatno strokovno pomoč, ob tem pa tudi opolnomočili kolege, da bi pouk izvajali tako, da bi bile izpolnjene potrebe vsakega učenca. To bi v šole najprej uvedli s pilotnim projektom, v katerem bi mladim učiteljem, ki so že opravili pripravništvo, omogočili enoletno mentorstvo izkušenega učitelja. Načrtujejo tudi obsežnejše spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, med drugim bi uvedli učiteljsko zbornico in nanjo prinesli nekatere pristojnosti, je v nagovoru še povedala Mojca Škrinjar.
Minister Rončević nagovoril ravnatelje
Ravnatelji: Pomanjkanje zaposlenih in avtonomije
Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič je ob robu konference dejal, da se v šolstvu že vrsto let spoprijemajo z velikimi težavami pri iskanju ustreznega kadra. Pri reševanju težav morajo biti včasih “zelo inovativni”, po njegovih besedah pa se približuje čas, ko nekaterih stvari ne bodo več mogli izvajati tako, kot jih danes. Opisal je, da učitelji, ki so usposobljeni za en predmet, danes učijo nekaj drugega. V šole vključujejo tudi upokojence, zaposlene pred upokojitvijo pa prepričujejo, naj podaljšajo status delovno aktivnih. Zaposlujejo študente in vključujejo ljudi brez ustrezne izobrazbe, včasih so brez izobrazbe pedagoške smeri.
Po Božičevih besedah je naslednja pomembna tema avtonomija učitelja, vodstva in šole. “Govorim predvsem z vidika, do kod lahko kot starš vstopam v šolo, povem svoje mnenje oziroma začnem postavljati zahteve, grožnje in tako naprej,” je pojasnil. Dodal je, da učitelji svoje delo opravljajo v dobro otrok in po svojih najboljših močeh.
“Mislim, da je res čas, da stopimo nekaj korakov nazaj, se vrnemo v čas, ko je učitelj nekaj pomenil, ko je bilo jasno, da je strokovnjak na svojem področju, da ocena predstavlja izraz znanja in da je vzgojno delovanje šole namenjeno reševanju vzgojnih težav,” je povedal.
“Mislim, da je to eden izmed korakov, ki bo vrnil avtonomijo odločanja v šole. Ko šoli ne bo več treba skrbeti, ali ima urejeno vso papirologijo, ali je vsaka vejica na pravem mestu, ali je bil res popolnoma vsak korak speljan pravilno, ko se bomo spet začeli pogovarjati o vsebini, ne pa o administraciji,” je poudaril Božič.
Ministrstvo ponovno predlaga uvedbo pripravljalnic za učence priseljence. Božič je dejal, da zagovarjajo otroka in da bi mu bilo zagotovo lažje, če bi poznal osnove slovenskega jezika in razumel nekaj slovenskih besed, saj bi tako hitreje napredoval, sledil pouku in komuniciral. Po njegovih besedah je sicer velika razlika, v kateri starosti se učenec vključi, saj se mlajši veliko hitreje naučijo jezika, pri starejših pa je pripravljalnica zagotovo ena od rešitev.
Ravnateljico Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj Tatjano Vaupotič Zemljič pa veseli napovedano zmanjševanje administracije in dejavnosti za večjo avtonomijo učiteljev. “Če bo državi končno uspelo, da bo ponovno vrnila vlogo in pomen učiteljem in ravnateljem v šolah, bo naredila izjemno veliko ne samo za učitelje, pač pa tudi za otroke in za celotno družbo,” je prepričana.
Po njenih besedah je avtonomija šole danes “precej načeta z vsemi pritiski, možnostmi inšpekcijskih nadzorov, ugovorov in pritožb staršev”. Treba je vrniti avtonomijo učiteljem, da ne bodo delali pod pritiskom morebitnih nadzorov, ampak se bodo lahko odločali po svoji vesti, pravičnosti, odgovornosti in za dobro učencev.
Ravnateljica Osnovne šole Kolezija Nina Triller pa je do uvedbe pritožbene komisije, ki bi reševala pritožbe na končne ocene, nekoliko zadržana. “Skrbi me, da bo na koncu šola ostala sama s kopico težav in da bomo veliko stvari morali urejati sami,” je dejala.
S pojasnili, da bo to pripomoglo k avtonomiji šole, pa se delno strinja. V strokovnem pogledu si namreč želijo avtonomije, medtem ko bi na določenih področjih, kot je pravo, potrebovali podporo ustanov.
Največja težava šolstva ostaja pomanjkanje zaposlenih
Oglas