Sprejela je nov zakon, ki odpravlja enotno 65-odstotno zahtevo po obnovljivih virih in lastnikom vrača širšo izbiro ogrevalnega sistema. Podnebne cilje namerava dosegati s postopnim razogljičenjem energentov, pri čemer plinovodna omrežja ostajajo del prihodnje oskrbe stavb z energijo za ogrevanje.
Od zahteve po 65-odstotnem deležu obnovljivih virov energije k širši izbiri
Na predlog vlade je julija nemški parlament sprejel Zakon o modernizaciji stavb (Gebäudemodernisierungsgesetz). Zakon je bil objavljen 28. julija, njegove osrednje določbe pa so začele veljati dan po objavi.
Zakon odpravlja zahtevo, po kateri bi moral vsak na novo vgrajeni ogrevalni sistem uporabljati najmanj 65 odstotkov energije iz obnovljivih virov. Nemška vlada bo sicer podnebju prijazne sisteme še naprej spodbujala, lastniki pa lahko znova izbirajo med toplotnimi črpalkami, daljinskim ogrevanjem, hibridnimi rešitvami, biomaso in napravami na plin ali olje.
»Nadomeščamo zakon, ki je mnoge ljudi vznemiril, z zakonom, ki temelji na zaupanju, tehnološki odprtosti in izvedljivosti,« je ob predstavitvi reforme dejala nemška ministrica za gospodarstvo in energijo Katherina Reiche. Po njenih besedah ureditev prinaša več pragmatizma, načrtovalne varnosti in svobode za lastnike, najemnike ter podjetja.
Širša izbira omogoča, da se pri odločitvi glede ogrevanja upoštevajo stanje in lega stavbe, razpoložljiva infrastruktura, višina začetne naložbe, stroški uporabe in tehnične omejitve. Tudi obstoječih delujočih ogrevalnih naprav ni treba zamenjati.
Razogljičenje energenta namesto izločitev naprav
Tehnološka odprtost ne pomeni opustitve podnebnih ciljev. Nemčija razogljičenja ogrevanja ne gradi na ukinitvi posamezne naprave, temveč na postopnem spreminjanju energenta, ki ga ta uporablja.
Plinske naprave in neposredna oskrba stavb po distribucijskih plinovodnih omrežjih zato ostajajo del prihodnjega sistema ogrevanja. Spreminjala pa se bo sestava plina: fosilni zemeljski plin bodo postopoma nadomeščali biometan in drugi podnebno nevtralni plini.
Pri novovgrajenih plinskih napravah se bo zahtevani delež podnebno nevtralnih goriv povečeval postopoma. Prva obveznost bo začela veljati leta 2029, ko bo moral njihov delež znašati najmanj deset odstotkov. Pomembno vlogo pri tem bo imel biometan.
Nemška ministrica za gospodarske zadeve in energijo Katherina Reiche. FOTO: Urad za tisk in informacije nemške zvezne vlade
Biometan povezuje energetiko in podeželje
Za biometan nova ureditev pomeni dodatno, zakonsko ustvarjeno povpraševanje. Nemške strokovne organizacije pričakujejo, da bodo obvezni deleži podnebno nevtralnih goriv spodbudili naložbe v proizvodnjo, pripravo in dovajanje biometana v plinovodna omrežja.
Nemška bioenergetska združenja, med katerimi je tudi Nemško združenje kmetov, poudarjajo tudi širše učinke: krepitev regionalnega gospodarstva, nove prihodkovne možnosti za kmetijstvo, ohranjanje delovnih mest na podeželju in zmanjševanje odvisnosti od uvoza energije.
Nemška vlada mora do 1. decembra 2026 pripraviti predlog kvote za zelene pline. Predvideno je, da pri tej kvoti zavezanci ne bodo posamezni končni odjemalci, temveč podjetja, ki plin dajejo na trg, podobno kot pri obveznostih dobaviteljev goriv za zmanjševanje emisij v prometu. Nemško zvezno združenje za energetiko in vodno gospodarstvo (BDEW) ob tem poudarja potrebo po nacionalni strategiji za biometan in zanesljivih evropskih pravilih certificiranja.
Nova ureditev ohranja vlogo plinovodnih omrežij pri prihodnji oskrbi stavb z energijo za ogrevanje. Plin ostaja del sistema, postopoma pa se bo spreminjala njegova sestava – od fosilnega zemeljskega plina proti biometanu in drugim podnebno nevtralnim plinom.
Naročnik oglasne vsebine je GIZ DZP