Največja grožnja ameriški proizvodnji in svetovnemu izvozu danes prihaja iz Kitajske. Zakaj torej Donald Trump v svoji carinski vojni pritiska na prijateljske in zavezniške države, se sprašuje ameriški strokovnjak za mednarodne odnose Michael Lind. “Resno, tukaj se dogaja nekaj sprevrženega,” trdi.
Ljudska republika (priljubljena sopomenka za komunistično Kitajsko, ki je uradno Ljudska republika Kitajska, op. p.) je daleč presegla ZDA v industrijski proizvodnji in tekmuje z Washingtonom v drugi hladni vojni, ki se razteza na številnih frontah, vključno s trgovino, tehnologijo, vojaškim razvojem in posredniškimi vojnami v Ukrajini in drugod. Da ne omenjamo nove vesoljske tekme velesil, v britanskem mediju Unherd piše Michael Lind, ki je med drugim ustanovitelj washingtonskega možganskega trusta New America.
Zakaj Trump popušča Kitajski, pritiska pa na Kanado?
“Zakaj torej Trumpova administracija popušča Kitajski glede trgovine, medtem ko se spopada z državami, prijateljicami in zaveznicami ZDA, kot je Kanada? Zakaj Amerika izsiljuje zaveznike za denar in tvega inflacijski pritisk v času, ko si ameriško gospodarstvo komajda lahko privošči več denarja? Čista iracionalnost in zavračanje popuščanja dajeta trgovinski vojni predsednika Trumpa s Kanado videz obsesivno-kompulzivne motnje.”
Trgovinska pogajanja med Washingtonom in Ottawo so se v zadnjem tednu dramatično sesula. Vpletene panoge vključujejo avtomobile, obdelan les, vezane plošče, oblačila, mlečne izdelke in alkohol. Ni razloga, da se državi ne bi mogli dogovoriti o kateremkoli od teh vprašanj, če ZDA ne bodo še naprej ravnale s prijatelji kot sovražniki, je prepričan Lind.
Kitajska skokovito krepi industrijsko moč
“Avtomobilska industrija je zagotovo strateška panoga, vendar je vprašanje v ameriško-kanadski trgovinski diplomaciji zgolj lokacija dobavnih verig na že integriranem severnoameriškem trgu. Kar zadeva preostalo, nihče ne bi opisal mlečnih izdelkov, alkohola in vezanega lesa kot sektorjev, ki so bistveni za ameriško industrijsko, komercialno in vojaško moč.”
ZDA in Kanada so se znašle v carinski vojni, potem ko je Trump severni sosedi po propadu trgovinskih pogajanj zagrozil s 50-odstotnimi carinami za številne kanadske izdelke. Kanada je odgovorila z napovedjo povračilnih visokih carin za skoraj 900 izdelkov, narejenih v ZDA.
Foto: Guliverimage
Medtem se je do leta 2023 kitajski delež v svetovni proizvodnji povečal na 28 odstotkov, in to z le devetih odstotkov leta 2004 – s čimer je večji od skupne proizvodnje ZDA, Japonske in Nemčije, opozarja Američan.
Kitajska kot velika izvoznica elektronike, ladij in avtomobilov
Poudarja tudi, da se je Kitajska zaradi neusmiljene, učinkovite kombinacije industrijske in trgovinske politike, ki jo sponzorira država, prelevila iz izvoznice izdelkov z majhno dodano vrednostjo, kot je tekstil, v vodilno izvoznico elektronike. Ima 32-odstotni svetovni tržni delež, sledi pa mu 14-odstotni delež v primeru Tajvana. Ameriški delež v svetovnem izvozu elektronike? Pičlih pet odstotkov.
Kitajska je zdaj tudi največji proizvajalec avtomobilov na svetu s tretjino svetovne proizvodnje. Delež države v svetovnem ladjedelništvu, še eni visokotehnološki, strateško proizvodni industriji, pa je še večji, in sicer z osupljivimi 56 odstotki. In čeprav Kitajska zaostaja za ZDA v komercialnem letalstvu, nadzoruje približno 80 do 90 odstotkov svetovne proizvodnje dronov – industrije z očitnimi vojaškimi posledicami.
Deluje Trump v nasprotju z ameriškimi strateškimi interesi?
Lind trdi, da Trump in njegova ekipa počneta ravno nasprotno od tega, kar bi zahtevala ameriška strategija v 21. stoletju. Ko gre za najbolj strateške industrije 21. stoletja, bi se morale ZDA v svojih trgovinskih bojih spopadati s Kitajsko, in ne s Kanado.
Potem ko je lani aprila Trump sprožil carinsko vojno proti skoraj vsem državam po svetu, je Kitajska uporabila redke kovine kot vzvod, s katerim je lahko Trumpa potisnila ob zid.
Foto: Reuters
“Ampak hej, vsaj ko gre za vezan les, je Kanada večji igralec na svetovnih trgih kot Kitajska. Oh, počakajte – Kitajska proizvede več kot 54 odstotkov svetovnega izvoza vezanega lesa in predstavlja približno 70 odstotkov svetovne proizvodnje vezanega lesa.”
So redke zemlje kitajski vzvod za izsiljevanje ZDA?
Alkohol? Kanada zaostaja za vodilnimi v prihodkih od alkohola: ZDA, Kitajsko in Japonsko. Ali Kanada grozi, da bo prevzela svetovni trg lesa? No, vsaj Kanada izvozi več mleka in mlečnih izdelkov (180.000 ton) kot Kitajska (70.380 ton). In po podatkih iz leta 2026 Kanada izvozi več lesa kot ZDA.
“Resno, tukaj se dogaja nekaj sprevrženega. Medtem ko je druga Trumpova administracija zatirala Kanado v trgovinskih sporih glede nestrateških panog, je pritiskala na komunistično Kitajsko. Ljudska republika nadzoruje 90 odstotkov rafiniranja redkih zemelj, ki so bistvene za napredno tehnologijo in proizvodnjo v številnih panogah, pekinški režim pa ni okleval uporabiti vzvoda, ki ga pridobi z nadzorom nad to strateško ozko točko. Aprila 2025 je Kitajska po Trumpovih tarifnih napovedih ob “dnevu osvoboditve” uvedla nadzor nad izvozom številnih redkih zemeljskih mineralov, od katerih so odvisne ameriška in zavezniška civilna in obrambna industrija.”
Kitajske redke zemlje in ameriške farme piščancev
V skladu z geslom Taco, kar so angleške kratice za stavek Trump se vedno ustraši, je predsednik maja odletel v Peking na vrh s kitajskim vrhovnim voditeljem Ši Džinpingom. V zameno za nejasne kitajske obljube glede redkih zemelj si je Trumpova administracija od kitajskega režima pridobila zaveze za nakup 200 letal Boeing.
Trump in Ši sta se zadnjič srečala maja letos v Pekingu. Kitajska stran je na srečanju med drugim obljubila nakup 200 Boeingovih letal.
Foto: Guliverimage
Po Lindovem mnenju bo to Kitajski nedvomno pomagalo pridobiti tehnologijo za gradnjo lastne konkurenčne letalske industrije. Prav tako je Kitajska ZDA obljubila nakup več ameriške govedine in perutnine. “ZDA so morda izgubile potrošniško elektroniko in proizvodnjo dronov v korist Kitajcev, ampak tolažite se: ameriške farme za rejo piščancev vladajo,” je sarkastičen Lind.
Ali Trump v resnici diskreditira carine?
Američan tudi trdi, da je Trumpova trgovinska politika osebna, muhasta in na koncu neskladna. Namesto da bi Trump rehabilitiral uporabo carin kot legitimnega instrumenta ameriške umetnosti vodenja države na področju gospodarstva, ki sega nazaj do ustanovnih očetov, jih diskreditira v očeh Američanov.
Ni čudno, da se je delež ameriške javnosti, ki podpira globalno prosto trgovino, lani povečal na 55 odstotkov v primerjavi s 35 odstotki leta 2024, ko je bil Trump ponovno izvoljen. Tudi med republikanci se je priljubljenost proste trgovine v istem obdobju povečala z 20 na 34 odstotkov.
Je Trumpova politika voda na kitajski mlin?
“Če bi kitajski režim imel moč, da bi leta 2025 v Belo hišo postavil mandžurskega kandidata (izraz za osebo v ameriški politiki z načrtno opranimi možgani, ki deluje po navodilih kitajske vlade, op. p.), čigar cilj je bil diskreditirati ekonomski nacionalizem v ameriškem javnem mnenju, ne bi mogel izbrati boljšega agenta kot Donalda ‘Carinarja’ Trumpa,” še poudarja Lind.