Poslanci so si na podopustniški izredni seji vzeli ves razpoložljivi čas za polemično in na trenutke razgreto razpravo o razpisu treh posvetovalnih referendumov: o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah, o ukinitvi RTV-prispevka in o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom. Razpis referendumov so predlagatelji kljub opozorilom pravne stroke in opozicije v koalicijskem trojčku in Resnici odločno branili.
Predloge za razpis posvetovalnih referendumov so že pred izredno sejo državnega zbora obravnavali pristojni matični odbori in jih potrdili. Najbolj polemična je bila razprava o odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji.
Predlagatelji so zastopali stališče, da je volilna pravica na lokalnih volitvah pogojena z državljanstvom. Na ta način je bil sredi junija noveliran zakon o lokalnih volitvah, ki je odpravil volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah.
V opozicijskih strankah so zato svarili, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi jasno določa, da lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. O tem vprašanju pa je državni zbor že odločil junija.
Prva popočitniška seja državnega zbora je bila dolga in na trenutke zelo razgreta. FOTO: Jože Suhadolnik
Nasprotno pa so v koalicijskih strankah in Resnici zagovarjali, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu – zbiranje podpisov se začne 1. septembra – sami po sebi ne pomenijo, da državni zbor v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja.
Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič, soavtor zakona o referendumu in ljudski iniciativi, je za Odmeve dejal, da referendum o tej temi ni dopusten. V konkretnem primeru je bil zakon že sprejet, še več, o njem so začeli teči referendumski postopki za zakonodajni referendum. »Lahko bi se zgodilo, da bosta v enem mesecu dva referenduma o istem vprašanju, kar je pravno sporno,« meni Kaučič.
Poleg tega pa opozicijske stranke še tehtajo možnost, da bi odlok o razpisu referenduma izpodbijale na ustavnem sodišču. Za ta korak se najbolj ogrevajo v SD. Njihov poslanec Luka Goršek je napovedal, da bodo v SD ob prvi priložnosti vložili zahtevo za ustavno presojo ukrepa, s katerim je bila državljanom tretjih držav odvzeta volilna pravica na lokalnih volitvah. Časa za ta korak imajo do petka, ko bo državni zbor potrjeval odloke o razpisu posvetovalnih referendumov, s katerimi bo državni zbor določil tudi datum njihove izvedbe.
V Gibanju Svoboda pa se nagibajo k temu, da vse referendume »pustimo tako, kot so«, je napovedal predsednik stranke Robert Golob in dodal, da je odgovornost na predlagateljih, če skličejo neustavni referendum. Spomnil je, da je zakonodajnopravna služba državnega zbora predlagatelje opozorila na nedopustnost takega referenduma. »Zapravljali bomo skupen davkoplačevalski denar za referendum, o katerem vsi vnaprej vemo, da je v resnici neustaven in da njegov rezultat ne šteje nič,« je še povedal Golob.
Vladajoče stranke posvetovalne referendume načrtujejo za 11. oktober, ko je že razpisan naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Trije posvetovalni referendumi, ki jih predlaga koalicija, imajo po mnenju Duška Vujanovića iz Gibanja Svoboda namen preusmeriti, zamegliti in zmanjšati pomen zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prepričan je tudi, da je spreminjanje kroga volilnih upravičencev tik pred lokalnimi volitvami rušenje zaupanja v demokracijo.
Ukinitev položnice ali razgradnja javne RTV
Mnenja poslancev so se kresala tudi na obravnavi predloga za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Poslanka SDS Alenka Jeraj je v imenu predlagatelja zastopala stališče, da so se medijske navade bistveno spremenile, državljani pa do informacij in drugih vsebin dostopajo prek številnih programov, družbenih omrežij in platform, zato v SDS menijo, da je prav, da se volivci odločijo, ali želijo še naprej plačevati RTV-prispevek. Ukinitev prispevka po njenih besedah ne pomeni ukinitve RTV Slovenija.
Diametralno nasprotnega menja so bili v opoziciji. Vodja poslanske skupine Levice Asta Vrečko je opozorila, da se koalicija ne bi ustavila pri ukinitvi položnice, ampak bi rada ukinila tudi zavod.
Na koncu so poslanci obravnavali predloga za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela. »Ne govorimo o bolnih, ne govorimo o invalidih, ne govorimo o ljudeh, ki zaradi zdravstvenih, družinskih ali drugih objektivnih okoliščin ne morejo delati. Govorimo o tistih, ki lahko delajo,« je v imenu poslanske skupine SDS dejala Karmen Furman. Postregla je s podatkom, da je bilo konec lanskega leta med brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, njihova povprečna brezposelnost je trajala skoraj tri leta.
»Prejemanje denarne socialne pomoči že zdaj zahteva aktivno iskanje dela za delovno sposobne prejemnike denarne socialne pomoči. Že zdaj jih lahko odgovorne institucije usmerjajo v aktivnosti. Že zdaj imajo vsa orodja v svojih rokah,« ji je oponašala Tereza Novak iz Gibanja Svoboda. Koaliciji z Resnico je očitala, da ustvarja Slovenijo, v kateri se prejemnike denarne socialne pomoči prikazuje kot lenuhe. S tem nastaja Slovenija, »v kateri bo moralno bankrotirana in skorumpirana oblast zahtevala nesorazmerno odgovornost od najšibkejših, medtem ko bo sama živela na veliki nogi«.