Ravnatelji že več let opozarjajo, da morajo biti ob akutnem pomanjkanju ustreznih delavcev pri zagotavljanju nemotenega vzgojno-izobraževalnega procesa pogosto “zelo inovativni”. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Ustrezno usposobljenih delavcev v šolskem sistemu je iz leta v leto manj, upokojitev in odhodov iz učiteljskega poklica je ogromno, diplomiranih učiteljev, ki bi vanj vstopili, pa malo, opozarja predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Sašo Božič. “Danes v šoli učitelji, ki so usposobljeni za neki predmet, učijo tudi druge predmete, vključujemo upokojence, zaposlujemo študente, vključujemo pa seveda tudi ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe, niti nimajo izobrazbe pedagoške smeri,” je opisal stanje na osnovnih šolah.
Oglas
Veliko boljše ni niti v srednjih šolah, kjer primanjkuje predvsem profesorjev naravoslovnih in strokovnih predmetov, dodaja direktorica Zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar. “Imela sem razpis za športnega pedagoga. To je po mojem edini profil, ki je na razpolago,” je dejala za Radio Slovenija in ob tem izrazila upanje, da bodo nekaj manjkajočih delavcev dobili še pred začetkom šolskega leta.
Vpis na pedagoške smeri je, a po študiju se mnogi ne zaposlijo v šolstvu
Dijaki se sicer po končani srednji šoli še vedno odločajo za pedagoške študijske programe, težave se pojavijo po končanem študiju, pravi profesor na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Janez Vogrinc. Opozoril je, da se diplomanti namreč večinoma ne zaposlujejo v vrtcih in šolah; tisti, ki se po študiju zaposlijo v šolstvu, pa pogosto ne ostanejo tam. “Dobivajo druge priložnosti in se zaposlijo drugje,” je dejal Vogrinc.
Sorodna novica
Minister Rončević: “Šola mora učence učiti, kako misliti, ne kaj misliti”
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino so zapisali, da za blaženje kadrovske stiske zagotavljajo kontinuirano izvajanje ukrepov, na primer 200 štipendij v mesečni višini 300 evrov za pedagoške študijske programe s področja naravoslovja oz. posebnih potreb, 170 razpisanih pripravniških mest v šolah v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov in omogočanje alternativne poti do strokovnega izpita oziroma do poklicne kvalifikacije na področju vzgoje in izobraževanja.
Šolski minister Borut Rončević medtem ocenjuje, da bo treba pri iskanju rešitev poleg zaposlovanja novih delavcev razmišljati tudi o novih pristopih k poučevanju ter možnostih, ki jih prinašajo nove tehnologije.
Oglas