V nasprotju s sončnim mrkom za opazovanje luninega posebna zaščita oči ni potrebna. Foto: AP
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Sončni in lunini mrki navadno nastopajo v parih, približno dva tedna narazen. Tako bo tudi tokrat; sončnemu mrku, ki ga je bilo mogoče opazovati 12. avgusta, v petek sledil še delni lunin mrk.
Oglas
Najbolje bo viden v Južni Ameriki, vzhodnem delu Severne Amerike ter na večjem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana, kjer bodo lahko spremljali vse njegove faze.
Delni Lunin mrk bodo slovenski radovedneži lahko opazovali v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Zemljin naravni satelit že zahajal. Ker bo Slovenija takrat na vzhodnem robu vidnosti mrka, bo od tod vidna le prva polovica mrka.
Kot je za STA povedal Igor Žiberna iz Astronomskega društva Orion, bo začetek polsenčne faze mrka ob 3.21, vendar te faze s prostim očesom človek ne zazna, ker je polsenca zelo šibka. Delni mrk se bo začel ob 4.33, vrhunec pa bo dosegel ob 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila skoraj 93 odstotkov Luninega premera. Takrat bo Luna le še nekaj stopinj nad obzorjem in bo ob 6.17 zašla. Le nekaj minut pozneje, okoli 6.20, bo vzšlo Sonce.
Zaradi nizke lege Lune in čedalje svetlejše jutranje zarje bo vrhunec mrka zato težko ali celo nemogoče opazovati. Za čim daljše spremljanje prve polovice mrka Žiberna priporoča lokacijo s čim bolj odprtim pogledom proti jugozahodnemu delu neba.
V primerjavi s sončnim mrkom za opazovanje luninega posebna zaščita oči ni potrebna. Varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.
Omenjen nebesni pojav nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, Luna pa pri tem zaide v Zemljino senco. To se lahko zgodi le ob polni Luni oz. ščipu. Žiberna je sicer pojasnil, da lunin mrk ne nastopi ob vsaki polni Luni, saj je njena orbita okoli Zemlje glede na ravnino Zemljinega kroženja okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj. Za nastanek mrka mora biti zato Luna ob ščipu tudi dovolj blizu te ravnine.
Oglas