Minister si ogleduje posledice suše na območju Kranja. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Končne ocene, kako hudo je letošnja suša prizadela kmetijstvo, še ni, a izpad pridelka bo ponekod od 50- do 100-odstoten. Prizadeti so koruza, krompir, zelenjava, zaradi presušenih travnikov se je močno zmanjšal odkos krme, nekatero sadje prisilno dozoreva, veliko škode je v vinogradih … Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je v preteklih dneh obiskal najbolj prizadeta območja, Gorenjsko, Štajersko in Dolenjsko, konec tedna pa je po ogledu posledic letošnje izjemne vročine in suše na pomurskem sejmu Agra dejal, da takšni dogodki niso več izjema, temveč del nove resničnosti ter da je krepitev odpornosti slovenskega kmetijstva ena izmed ključnih nalog ministrstva.
Oglas
Sorodna novica
Ob hudih sušah vse več zanimanja za namakalne sisteme, a vložek za številne kmete prevelik
Zaradi dolgotrajne suše, ki se je začela že spomladi, nato pa se je z dolgimi vročinskimi valovi le še zaostrila, so se odprle številne razprave o namakanju kmetijskih površin. V Sloveniji ta hip namakamo do 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč oziroma skupno le 1,3 odstotka vseh kmetijskih površin, kar nas uvršča na rep držav članic EU-ja. Med razlogi za slabo razvitost namakalnih sistemov so v ospredje znova stopila opozorila o preštevilnih birokratskih ovirah in predolgih postopkih. Na drugi strani je slišati opozorila, da moramo prav zaradi izjemno vročih in sušnih poletij, ki postajajo nova normalnost, razmišljati tudi o zaščiti pitne vode in ekosistemov ter zato temeljito razmisliti o namakanju kmetijskih površin iz podtalnice ali rek, ki imajo zaradi pomanjkanja padavin močno znižane vodostaje. “Namakanje iz podtalnice je nedopustno, to je naša pitna voda. Kot država potrebujemo razmislek o tem, da podnebne spremembe zahtevajo sodelovanje, sicer bodo ukrepi v enem sektorju rušili ukrepe v drugem,” je za Radio Slovenija opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Med mogočimi rešitvami sta zato stroka in pristojno ministrstvo poudarila tudi nujnost graditve novih vodnih zadrževalnikov. Odgovore na vprašanja, kje graditi vodne zadrževalnike, kje jih najbolj potrebujemo, kakšne vodne vire imamo na razpolago, kakšne so prostorske omejitve za njihovo graditev, bi lahko podala raziskava, financirana z razpisom Naša hrana, podeželje in naravni viri, ki ga je minister za kmetijstvo konec junija zaustavil tik pred iztekom roka. V tematskem sklopu Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, je bila namreč razpisana tudi tema z naslovom: Iskanje mogočih lokacij za umestitev vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. Z zaustavitvijo razpisa se je tako med drugim zaustavilo tudi financiranje priprave pregledne karte z obstoječimi vodnimi zadrževalniki in pregledne karte s predlaganimi novimi ali nadgrajenimi vodnimi zadrževalniki.
Kako pospešiti namakanje kmetijskih površin?
Kot je takrat pojasnil Cigler Kralj, je razpis “zaradi aktivizmov v njegovi vsebini” ustavil sam. Za Radio Slovenija je v ponedeljek na vprašanje, kako komentira dejstvo, da je posredno zaustavil tudi pripravo študije o vodnih zadrževalnikih, odgovoril, da javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) ni bil zaustavljen zaradi tega projekta. “Ta projekt bo gotovo izveden, ker je prioriteta med našimi tremi stebri vizije kmetijske politike tudi pridelava hrane in krme, ob tem pa seveda tudi preventivni ukrepi, med katerimi je namakanje seveda “top” prioriteta. CRP-ji niso bili ustavljeni zaradi lokacij zadrževalnikov in lahko rečem, da bo ta projekt skoraj gotovo tudi izveden,” je povedal za oddajo Studio ob 17.00, ki je bila posneta na kmetijsko-živilskem sejmu Agra.
Da razpis ni bil zaustavljen zaradi vodnih zadrževalnikov, je sicer znano. Spomnimo, razpis Naša hrana, podeželje in naravni viri je za projekte ciljnega raziskovalnega programa predvideval 3,5 milijona evrov, od tega bi milijon prispevala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, dva milijona pa ministrstvo za kmetijstvo. Ministrstvo je razpis dve uri pred iztekom ustavilo, ker naj ne bi bil usklajen s potrebami kmetijske stroke. Njegovo vsebino pa je minister označil kot aktivistično. V razpisu je bila namreč tudi tema z naslovom: Ocena možnosti odprave prakse usmrtitve enodnevnih petelinčkov in alternativne uporabe piščancev (analiza obstoječih rešitev, tehnična izvedljivost, ekonomika, vidiki blaginje).
A to je le ena od dvajsetih tem razpisa, ki se sicer osredotoča prav na financiranje raziskav za povečanje odpornosti slovenskega kmetijstva, ki je po besedah Ciglerja Kralja ena izmed ključnih nalog ministrstva. Med temami so tako na primer tudi: ocena možnosti uvedbe novih instrumentov za obvladovanje podnebnih tveganj v slovenskem kmetijstvu, analiza stroškov in koristi ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu, opredelitev potreb in lokacij za pridelavo hrane v zavarovanih prostorih za prehransko varnost Slovenije, priprava okvira za oceno stanja in spremljanje trajnostnega razvoja kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji, vodne zahteve prevladujočih drevesnih vrst v Sloveniji itn.
Ministrstvo za kmetijstvo smo zaprosili za pojasnilo, kdaj bo objavljen nov razpis in na kakšen način bodo poskrbeli, da bo projekt iskanja mogočih lokacij za umestitev vodnih zadrževalnikov za namakanje kmetijskih zemljišč čim hitreje izveden.
Vsebina zaustavljenega razpisa Naša hrana, podeželje in naravni viri
Naslov teme: Iskanje mogočih lokacij za umestitev vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljiščCilji:
Določiti število, lokacije in prostornine zadrževalnikov za potrebe namakanja v Sloveniji.
Pregledati stanje razpoložljivih vodnih virov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč vključno s podeljenimi koncesijami za namakanje.
Ugotoviti, na katerih lokacijah je glede na potencial kmetijske pridelave vodnih virov premalo.
Analizirati izplačila škode zaradi suše, opredeliti najbolj prizadete lokacije in kulture.
Oceniti potrebe manjkajočih vodnih količin za namakanje kmetijskih zemljišč.
Določiti število potrebnih novih ali nadgradnje obstoječih vodnih zadrževalnikov.
Opredeliti potrebne prostornine novih ali nadgrajenih vodnih zadrževalnikov.
Opredeliti potencialne lokacije glede na obseg kmetijskih zemljišč in potrebe po dodanih vodnih količinah.
Analizirati omejitve v prostoru, ki bi predstavljale omejitve pri umeščanju zadrževalnika v prostor.
Poiskati in določiti realno izvedljive projekte, ki bi bili sprejemljivi tudi z vidika drugih deležnikov v prostoru.
Končni cilj je priprava pregledne karte z vrisanimi obstoječimi vodnimi zadrževalniki in opredeljeno količino zadržane vode.
Končni cilj je priprava pregledne karte z vrisanimi predlaganimi novimi ali nadgrajenimi vodnimi zadrževalniki in opredeljeno količino zadržane vode.
Pripraviti predlog spremembe oziroma predlog vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt. Izvajalec pripravi konkretni predlog.
Oglas