Poletje se še ni povsem poslovilo, toda za številna gospodinjstva se že začenja obdobje razmišljanja o kurilni sezoni. Rezervoarje za kurilno olje bo treba napolniti, zaloge drv in peletov pripraviti, pri gospodinjstvih, ki se ogrevajo z elektriko ali zemeljskim plinom, pa bo pomembno predvsem spremljanje cen in porabe. Letošnja slika je precej drugačna kot v času energetske krize, vendar razlogov za popolno brezskrbnost ni. Cene posameznih energentov se lahko do začetka zime še precej spremenijo, poleg tega pa bo končni račun odvisen tudi od tega, kako hladna bo sezona.
Eden najbolj oprijemljivih podatkov prihaja s področja kurilnega olja. Po podatkih slovenske vlade je najvišja dovoljena drobnoprodajna cena kurilnega olja od 25. avgusta do vključno 31. avgusta 2026 1,517 evra za liter. Še teden prej je bila cena 1,470 evra. To pomeni, da bi za 1000 litrov kurilnega olja trenutno odšteli približno 1517 evrov, če bi kupovali po najvišji dovoljeni maloprodajni ceni. Cena seveda ni zagotovilo, da bo takšna ostala tudi jeseni. Pri kurilnem olju se lahko razmere na svetovnih naftnih trgih zelo hitro odrazijo na domači ceni, zato je pri načrtovanju stroškov za zimo smiselno računati tudi na možnost nihanj.
Elektrika ostaja pomemben strošek
Pri elektriki je treba upoštevati tudi omrežnino in druge sestavine računa. FOTO: Evgen_prozhyrko Getty Images/iStockphoto
Pri gospodinjstvih, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami, električnimi pečmi ali drugimi električnimi sistemi, je položaj bolj zapleten, saj končni strošek ni odvisen samo od cene energije. SURS kot aktualen podatek za gospodinjstva navaja približno 0,21 evra za kilovatno uro električne energije, medtem ko je pri zemeljskem plinu aktualni podatek približno 0,09 evra za kilovatno uro.
Pri elektriki je treba upoštevati tudi omrežnino in druge sestavine računa. Pomemben dejavnik bo tudi sistem obračunavanja omrežnine. Agencija za energijo opozarja, da je cena omrežnine odvisna od časovnih blokov in obračunske moči, pri čemer je višja sezona povezana tudi z drugačnimi tarifnimi postavkami. Za gospodinjstvo s toplotno črpalko to pomeni, da ni pomembna samo cena ene kilovatne ure, ampak tudi način uporabe sistema in čas, v katerem nastaja poraba.
Plin je cenejši energent, vendar tudi tu ni mogoče izključiti sprememb
Pri zemeljskem plinu so bile cene za gospodinjstva po zadnjih objavljenih podatkih SURS okoli 0,09 evra/kWh. V tretjem četrtletju 2025 je povprečna cena znašala 0,089 evra/kWh, medtem ko je bila cena elektrike 0,215 evra/kWh. Tudi pri plinu je treba biti previden pri napovedih za zimo. Cena je povezana z razmerami na evropskem energetskem trgu, pomembna pa je tudi zanesljivost dobave. Agencija za energijo poudarja, da morajo dobavitelji zagotavljati ustrezno pripravljenost za oskrbo zaščitenih odjemalcev, med katere sodijo tudi gospodinjstva.
Peleti so letos ena večjih neznank
Posebno pozornost bodo morali nameniti tisti, ki se ogrevajo na pelete. Trg je bil letos že pod močnim pritiskom. Po podatkih, objavljenih februarja, so se kakovostni peleti A1 približevali oziroma presegali 500 evrov za tono, v posameznih primerih pa so bile cene tudi višje. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije so bile cene peletov ob koncu kurilne sezone 2025/2026 že nekoliko višje. Maja je povprečna cena peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, znašala 440 evrov za tono, pri kakovostnem razredu A1 pa 456 evrov. Inštitut je ob tem ugotovil, da so bili peleti glede na kurilno vrednost še vedno približno tretjino cenejši od kurilnega olja.
To je pomemben podatek za gospodinjstva, ki razmišljajo o nakupu zaloge pred sezono. Če se bo povpraševanje jeseni močno povečalo, lahko cena ponovno začne hitro naraščati. Na drugi strani so trenutne ponudbe na trgu zelo različne, zato je pri peletih pomembno primerjati ceno na tono oziroma kilogram in ne samo cene posamezne vreče.
Drva ostajajo pomembna alternativa
Pri ogrevanju z drvi je položaj nekoliko bolj stabilen. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Pri ogrevanju z drvi je položaj nekoliko bolj stabilen, vendar so tudi tukaj cene odvisne od kakovosti, vrste lesa, vlažnosti, načina priprave in dostave. Trenutne maloprodajne ponudbe za bukova drva na paleti se lahko gibljejo okoli 240 evrov in več za paleto, vendar primerjava posameznih ponudb ni vedno neposredna, saj količina in način zlaganja nista nujno enaka. Ena od aktualnih ponudb na slovenskem trgu na primer navaja 247 evrov za paleto bukovih drv do 1,8 prostorninskega metra.
Zato je pri drveh bolj kot sama cena palete pomembno preveriti, koliko energije dejansko dobimo za plačani znesek.
Kakšna bo zima 2026/2027?
Najnovejše sezonske napovedi kažejo, da bi lahko bila prihajajoča zima v večjem delu Evrope milejša od dolgoletnega povprečja, vendar to nikakor ne pomeni, da hladnih obdobij ne bo. Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) poudarja, da sezonske napovedi segajo več mesecev v prihodnost in prikazujejo predvsem verjetnosti za nadpovprečno, povprečno ali podpovprečno temperaturo in količino padavin. Takšne napovedi zato niso primerljive s klasično vremensko napovedjo za naslednjih nekaj dni.
Letošnjo zimo bo med pomembnimi globalnimi dejavniki tudi El Niño. Aktualni modeli nakazujejo zelo močan pojav, ki bi lahko dosegel izjemne vrednosti. Toda vpliv El Niña na evropsko zimo je precej manj neposreden kot na nekatere druge dele sveta, zato iz njega ni mogoče preprosto sklepati, da bo v Sloveniji ves čas toplo. Novejše analize evropskih sezonskih modelov za zimo 2026/2027 trenutno nakazujejo več možnosti za nadpovprečne temperature, vendar je zanesljivost takšne napovedi za Evropo še vedno omejena.
To pomeni: verjetnejša je milejša kot izrazito hladna zima, vendar je prezgodaj govoriti o zimi brez mraza ali snega.
Tudi milejša zima ne pomeni nujno poceni ogrevanja
Pri tem je pomemben še en vidik. Če bo zima res nekoliko toplejša, bi lahko gospodinjstva porabila manj energije za ogrevanje. To bi deloma ublažilo morebitne višje cene energentov. Toda povprečna temperatura celotne zime še ne pove, koliko bo znašal račun. Že nekaj daljših hladnih obdobij lahko občutno poveča porabo, zlasti v starejših in slabše izoliranih objektih.
Prav zato je pri stroških ogrevanja pomembna kombinacija treh dejavnikov: cena energenta, učinkovitost ogrevalnega sistema in vremenske razmere.
Kdaj kupiti energent?
Enotnega odgovora ni. Pri kurilnem olju lahko cena do jeseni še pade ali zraste, pri peletih pa je zaradi letošnjih nihanj posebno težko napovedati, kakšna bo cena čez nekaj mesecev. Gospodinjstva, ki potrebujejo večjo količino goriva, zato ne bi smela čakati na zadnje tedne pred začetkom kurilne sezone. Pri peletih in drveh je smiselno spremljati ponudbe že zdaj, pri kurilnem olju pa poleg trenutne cene spremljati tudi gibanje cen naftnih derivatov. Pri elektriki je smiselno preveriti ponudbe dobaviteljev in predvsem način obračunavanja. Agencija za energijo ima za gospodinjske odjemalce na voljo tudi primerjalnik ponudb elektrike in zemeljskega plina.
Prva slika pred kurilno sezono 2026/2027 je torej mešana. Kurilno olje je konec avgusta ponovno dražje in trenutno dosega 1,517 evra za liter. Elektrika ostaja med dražjimi energenti na enoto energije, pri peletih pa so letošnja nihanja pokazala, kako hitro lahko cena poskoči. Za gospodinjstva je zato najbolj smiselna priprava brez čakanja na zadnji trenutek. Zalogo energenta je pametno urediti pravočasno, preveriti stanje ogrevalnega sistema in spremljati cene. Če se bo napoved o milejši zimi uresničila, bo poraba lahko nekoliko nižja. Če pa bo zima kljub trenutnim napovedim prinesla nekaj izrazitih hladnih prodorov, bo dobra priprava še toliko pomembnejša.