(Slika je simbolična.) Foto: MMC RTV Slovenija/Maja Ikanovič
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Odbor DZ-ja za kulturo je z devetimi glasovi za in štirimi proti podprl odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Če ga bo potrdil tudi DZ na izredni seji v petek, se bodo volilna opravila začela 1. septembra, glasovanje pa bo potekalo 11. oktobra.
Oglas
Skoraj sočasno s potrjevanjem omenjenega posvetovalnega referenduma je ministrstvo za kulturo v sredo poslalo v medresorsko usklajevanje predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki sicer ne predvideva ukinitve RTV-prispevka, med drugim pa ponovno uvaja sistem upravljanja z generalnim direktorjem in programskim svetom, uvaja tudi nadzorni svet, v katerega bo pet od šestih članov imenovala vlada.
Predvideni oktobrski posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka bo že četrti referendum, povezan z RTV Slovenija. Glede zakona o RTV-ju so v tem tisočletju potekali že trije zakonodajni referendumi, in sicer leta 2005, 2010 in 2022.
Sporni vladni predlogi
Profesor novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević poudarja, da so referendumi sicer legitimen demokratični instrument, vendar hkrati odražajo globoko razdeljenost slovenske družbe glede razumevanja vloge medijev.
Po njegovih besedah so referendume skozi zadnji dve desetletji v različnih obdobjih uporabljale tako leve kot desne politične stranke.
Milosavljević ocenjuje, da so nekateri aktualni predlogi vlade glede RTV Slovenija problematični predvsem z vidika evropskih priporočil in zakonodaje, kot je na primer predlog o ukinitvi RTV-prispevka in prenosu financiranja na državni proračun.
Sorodna novica
Objavljena predloga sprememb zakona o RTV Slovenija in zakona o medijih
“V Sloveniji je težava, da z desne politične strani pogosto prihajajo zelo radikalni predlogi, ki so v nasprotju z evropskimi standardi in priporočili Sveta Evrope, zlasti glede financiranja in neodvisnosti medijev. Tudi trenutna ideja o ukinitvi RTV-prispevka in prenosu financiranja na državni proračun je po njegovem mnenju v neskladju s priporočili Evropske komisije in Sveta Evrope. Deloma je sporna tudi z vidika Evropskega akta o medijski svobodi, ki je za Slovenijo zavezujoč. Takšen predlog bo zato težko zagovarjati s pravnega vidika, precej lažje pa ga bo utemeljevati s populističnimi argumenti,” meni Milosavljević.
Po njegovih besedah vsi ti referendumi kažejo na globoko razklanost slovenske družbe glede vprašanja, kakšna naj bo vloga medijev. “V tem pogledu smo bili v Sloveniji celo bolj trumpovski od Donalda Trumpa, saj se na podoben način do medijev vedemo že več kot dve desetletji. Trump je znan po tem, da osrednje medije označuje za lažne novice in jih dojema kot sovražnike. Do novinarjev goji izrazito odklonilen odnos, proti medijem pa uporablja različna sredstva, od političnih pritiskov do državnih institucij, kot je Zvezna agencija za komuniciranje,” dodaja.
Po njegovem mnenju je eden izmed ključnih problemov predlaganih rešitev vprašanje stabilnega in predvidljivega financiranja. Evropski standardi namreč poudarjajo, da morajo javni mediji razpolagati z dolgoročno zagotovljenimi finančnimi viri, ki jih ni mogoče preprosto spreminjati glede na trenutno politično voljo.
“Državni proračun sam po sebi ne zagotavlja takšne predvidljivosti. Vsaka vlada bi lahko z odločitvami o financiranju pomembno vplivala na položaj javnega medija,” meni.
Glede predloga novega zakona RTV Slovenija, ki je, kar se tiče vodstvenih struktur, podoben zakonu o RTV Slovenija, ki ga je leta 2005 sprejela prva vlada Janeza Janše in je veljal do konca leta 2022, meni, da bi model, v katerem bi imela vlada odločilen vpliv pri imenovanju vodstvenih ali nadzornih organov, pomenil večjo politično odvisnost javnega medija.
“Če vlada imenuje večino članov nadzornega sveta, to ni depolitizacija, ampak krepitev političnega vpliva. Takšna rešitev javno radiotelevizijo približuje modelu državne televizije,” poudarja. Ob tem dodaja, da evropski standardi in novi evropski akt o svobodi medijev poudarjajo potrebo po uredniški, kadrovski in finančni neodvisnosti javnih medijskih ustanov.
Marko Milosavljević. Foto: BoBo
RTV Slovenija po scenariju STA?
Glede morebitnih posledic sprememb financiranja RTV Slovenija je Milosavljević poudaril, da bi se lahko ponovil scenarij Slovenske tiskovne agencije (STA), ki se je v času spora s prejšnjo vlado Janeza Janše znašla v resnih finančnih težavah. Po njegovem mnenju bi lahko podobne razmere v primeru RTV Slovenija povzročile veliko večje posledice, saj gre za bistveno večjo organizacijo.
“Ne smemo pozabiti, da je iz STA, ki je bistveno manjša organizacija od RTV Slovenija, v času finančnih pritiskov odšlo veliko novinarjev, številni pa se niso nikoli vrnili. V primeru RTV Slovenija bi to lahko pomenilo odhod na stotine zaposlenih. Takšen scenarij bi lahko nekaterim političnim akterjem celo ustrezal. Če javno radiotelevizijo dojemaš skozi trumpovsko prizmo in novinarje vidiš kot nasprotnike, je logična posledica želja, da se te glasove utiša ali jih prisili k odhodu. Navzven pa si pri tem opereš roke z argumentom, da so odšli sami, nato pa na njihova mesta pripelješ ljudi, ki so ti ideološko ali politično bližje. Tako se lahko razmeroma neopazno znebiš večjega števila nezaželenih kadrov,” mogoč potek dogodkov razloži Milosavljević.
Ob tem meni, da bi morebitni posegi v financiranje ali upravljanje RTV Slovenija verjetno pritegnili tudi pozornost evropskih ustanov, ki spremljajo izvajanje Evropskega akta o svobodi medijev.
Opozicija proti noveli zakona o RTV Slovenija
Del opozicije Svoboda, SD in Levica nasprotujejo predlogom novel zakonov o medijih in RTV Slovenija, saj so prepričani, da spremembe povečujejo politični vpliv vlade in SDS-ja na javni medijski servis.Po ocenah opozicije so najbolj problematične predvidene spremembe upravljanja RTV Slovenija.
Poslanka Levice Asta Vrečko, kot poroča STA, opozarja, da bi vlada po novem imenovala šest od sedmih članov nadzornega odbora, ta pa bi nato izbiral generalnega direktorja. Takšna ureditev po njenem pomeni korak proti “državni televiziji”, kar naj bi bil dolgoletni cilj SDS-ja.
Vrečko in poslanka Svobode Sara Žibrat menita, da predlagane spremembe presegajo celo model iz t.i. Grimsovega zakona iz leta 2005. Opozarjata tudi na načrte za ukinitev RTV-prispevka in spremembe financiranja javnega servisa, kar naj bi dodatno povečalo politični vpliv nad RTV Slovenija.V opozicijskih strankah voli pozivajo, naj predlagane usmeritve zavrnejo že na prihajajočem posvetovalnem referendumu o ukinitvi RTV-prispevka.
Vzrok za referendum naj bi bilo poročanje v času epidemije
Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak meni, da je sedanja razprava o referendumu in prihodnosti javnega servisa tesno povezana z dogajanjem v času epidemije covida-19. Po njenem prepričanju je prav nezadovoljstvo dela javnosti zaradi takratnega poročanja RTV Slovenija eden od ključnih razlogov za današnje pobude za spremembe financiranja in upravljanja zavoda.
Gorščak poudarja, da je RTV Slovenija med epidemijo poročala v skladu s stališči večinskega dela medicinske stroke. Čeprav so bili posamezni prispevki in oddaje deležni kritik z različnih strani, je bila uredniška odločitev usmerjena v upoštevanje prevladujočih strokovnih ocen.
Po njenem mnenju RTV Slovenija vstopa v eno izmed najzahtevnejših obdobij v zadnjih letih. Poleg referenduma se zavod spoprijema tudi z negotovostjo glede prihodnjega financiranja in zakonodajnih sprememb. Ob tem opozarja, da javnost pogosto premalo pozna obseg dejavnosti, ki jih RTV opravlja.
“RTV Slovenija ni samo televizija. Gre za pet televizijskih programov, osem radijskih postaj, spletni portal, aplikacije, dopisniško mrežo, glasbene sestave ter številne izobraževalne in kulturne vsebine,” je poudarila.
Po njenem mnenju je javni servis ključen za celotno slovensko medijsko krajino. Sklicuje se na primere iz tujine, kjer so državljani prepoznali, da močan javni medij prispeva k višji kakovosti informiranja, kulture in izobraževanja v družbi.
Gorščak je zavrnila očitke o upadanju pomena RTV Slovenija. Po njenih besedah podatki kažejo rast spletne obiskanosti, podkastov in ogledov vsebin na zahtevo, televizijski programi pa so letos izboljšali gledanost. Ob tem poudarja, da se način spremljanja medijev spreminja, saj mlajše generacije vsebine čedalje pogosteje spremljajo po družbenih omrežjih in digitalnih platformah.
Glede političnih pritiskov meni, da si vpliva na javne medije želi vsaka politika, vendar opozarja, da so po raziskavah Evropske zveze radiodifuzij (EBU) najuspešnejše demokracije tiste, kjer delujejo močni in neodvisni javni servisi.
Prvi referendum o RTV Slovenija je potekal 25. septembra 2005
RTV Slovenija je svoj prvi samostojni zakon dobila leta 1994. Po več novelah je bil zakon predmet ustavne presoje. Z njim je bila uvedena tudi RTV-naročnina, ki se je leta 1999 preimenovala v RTV-prispevek. Ustavno sodišče je maja 2005 ugotovilo neskladnost dela zakona z ustavo, zato je prva vlada Janeza Janše pripravila nov zakon o RTV Slovenija. Državni zbor ga je sprejel 15. julija 2005.
Avtor zakona je bil tedanji poslanec iz SDS-a in poznejši evropski poslanec Branko Grims. Sprva je trdil, da so zakon pripravili ugledni domači in tuji strokovnjaki, nato pa je med obravnavo interpelacije takratnega ministra za kulturo Vaska Simonitija oktobra 2006 razkril: “Avtor ni Klemen Jaklič. Sem edini avtor zakona od prvega do zadnjega stavka, vključno s tiskarskimi napakami.”
Po tako imenovanem Grimsovem zakonu sta država in politika dobili pomembno vlogo pri upravljanju RTV Slovenija. Uvedena sta bila programski in nadzorni svet, pri čemer je večino njunih članov imenoval državni zbor.
Takoj po sprejetju Grimsovega zakona je 31 poslancev zahtevalo naknadni zakonodajni referendum. Državni zbor ga je razpisal 21. julija, glasovanje pa je bilo določeno za 25. september 2005. Referendum je zaznamovala nizka udeležba, saj je glasovalo 504.925 volivcev oziroma 30,71 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izid je bil eden izmed najtesnejših v slovenski referendumski zgodovini. Zakon je bil potrjen z manj kot 7000 glasovi razlike oziroma s 50,3 odstotka glasov.
Morebitni oktobrski referendum bo že četrti, ki je povezan z RTV Slovenija. Foto: BoBo
Zavrnjen predlog Pahorjeve vlade
Na referendumu potrjeni zakon o RTV Slovenija je nato veljal do konca leta 2022. RTV-zakonodajo je skušala spremeniti že vlada Boruta Pahorja, ki je nasledila prvo Janševo vlado, vendar ji je to preprečil nov referendum leta 2010.
Po sprejetju novega zakona o RTV Slovenija so poslanci iz SDS-a in SNS-a ter poslanec SD-ja Andrej Magajna vložili zahtevo za razpis referenduma. V njej so navedli, da je bil že leta 2005 sprejet zakon, ki je po njihovem mnenju na evropsko primerljiv način uredil delovanje javnega zavoda, volivci pa so ga na referendumu tudi potrdili.
Referendum je potekal 12. decembra 2010. Udeležba je bila še nižja kot leta 2005. Glasovalo je 252.408 volivcev oziroma le 14,78 odstotka volilnih upravičencev. Za zakon je glasovalo 69.175 volivcev oziroma 27,67 odstotka, proti pa 180.820 oziroma 72,33 odstotka.
Na tretjem referendumu precej večja udeležba
Tretji referendum o RTV Slovenija je potekal zaradi novele zakona o RTV Slovenija, ki jo je koalicija Svoboda, SD in Levica sprejela na začetku svojega mandata leta 2022.
SDS je za razpis referendumov o spremembah zakona o vladi, novele zakona o RTV Slovenija in sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi zbral skoraj 160.000 overjenih podpisov.
Vsi trije referendumi so potekali 27. novembra 2022. Na referendumu o noveli zakona o RTV Slovenija je glasovalo 709.020 volivcev oziroma 41,85 odstotka volilnih upravičencev. Za novelo je glasovalo 443.971 volivcev oziroma 62,83 odstotka, proti pa 262.648 oziroma 37,17 odstotka.
Predlog posvetovalnega referenduma leta 2022 zavrnjen
Podoben posvetovalni referendum, kot je predviden letos oktobra, je državni zbor leta 2022 zavrnil. SDS je takrat predlagal razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi volivce vprašali, ali podpirajo ukinitev obveznega RTV-prispevka oziroma možnost, da bi se gledalci in poslušalci sami odločali, ali bodo prispevek plačevali in v kakšni višini.
RTV-prispevek se je od leta 2005 povečal za tri evre
RTV-naročnina je bila uvedena s prvim zakonom o RTV Slovenija. Sprva je znašala 1286 tolarjev. Ob spremembah zakonodaje leta 2005 je znašala že 2637 tolarjev oziroma približno 11 evrov.
Do leta 2014 se je zvišala na 12,75 evra in nato ostala nespremenjena celo desetletje. Leta 2024 je bil določen sedanji znesek 14,02 evra.
Oglas