Opozicija po slovenski blokadi skupne izjave EU o izraelskih naselbinah na zasedenem Zahodnem bregu Janša primerja z novim Viktorjem Orbanom, v Svobodi in Levici pa odpirajo tudi vprašanje domnevnih “dolgov” Slovenije do Izraela. Od predsednika vlade in zunanjega ministra zahtevajo odgovore, zakaj je Slovenija preprečila skupen evropski odziv.
Poslanske skupine Socialnih demokratov, Svobode in Republike so danes zahtevale nujno skupno sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko. Povod je odločitev Slovenije, da ne podpre skupne izjave EU, s katero bi članice obsodile načrte Izraela za širitev naselbin na zasedenem Zahodnem bregu v okviru projekta E1.
Zunanje ministrstvo je blokado potrdilo, opozicija pa zdaj zahteva pojasnilo, zakaj se je Slovenija odločila za takšno potezo. Še junija je namreč skupaj z drugimi članicami Evropske unije podprla sklepe, ki so jasno obsodili širjenje izraelske prisotnosti na Zahodnem bregu in posebej opozorili na območje E1.
“Janša je naslednik Viktorja Orbana”
Poslanka Levice Nataša Sukič je Janšo danes neposredno primerjala z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. “Komajda se je Evropska unija znebila originala. Politika, ki je bil dolga leta bruseljski ‘enfant terrible’, že tu njegov nadomestek: Janez Janša je dokončno svetu dokazal, da je naslednik Viktorja Orbana,” je dejala.
Po njenih besedah je Janša “tisti politik, ki bo uveljavljal interese neke druge države in v Bruslju blokiral skupne evropske odločitve”. Ocenila je, da Janša s tem “sramoti Slovenijo v imenu vseh nas, in to mimo ljudi in mimo parlamenta”.
Sukič je odločitev povezala tudi z afero Black Cube. “In slovenska javnost ima pravico vedeti in izvedeti, kakšne dolgove slovenska vlada plačuje Izraelu in zakaj. Resnici bomo prišli do dna,” je dejala.
Katičeva: “Kaj se je spremenilo od junija do avgusta?”
Andreja Katič iz SD je poudarila, da danes po njenem mnenju ni več vprašanje, ali je Slovenija preprečila skupno evropsko izjavo, saj je zunanje ministrstvo to potrdilo. Ključno vprašanje je po njenem: zakaj?
“Če je stališče Slovenije res ostalo enako, potem mora vlada pojasniti, zakaj je aktivno preprečila, da bi to isto stališče izrazila celotna Evropska unija. Če se stališče ni spremenilo, čemu je bila blokada potrebna? In če se je spremenilo, potem imajo državljanke in državljani pravico izvedeti, kdo ga je spremenil, kdaj ga je spremenil in zakaj,” je dejala.
Saša Despot
Katičeva zahteva odgovore, kdo je sprejel odločitev, ali jo je sprejel zunanji minister, vlada ali je navodilo prišlo neposredno od predsednika vlade Janeza Janše. Zanima jo tudi, kakšna navodila je dobilo slovensko stalno predstavništvo v Bruslju, kaj je bilo v predlagani izjavi za Slovenijo nesprejemljivo in ali je Slovenija predlagala spremembe besedila.
“In predvsem: kaj se je spremenilo od junija do avgusta?” je poudarila.
Po njenem ne gre za nepomembno diplomatsko formulacijo. Izraelska vlada je objavila razpis za več kot 1.200 stanovanjskih enot na območju E1, Katičeva pa opozarja, da bi pozidava tega območja dodatno razdelila Zahodni breg, izolirala Vzhodni Jeruzalem in še bolj oddaljila možnost rešitve dveh držav.
Katičeva je povedala tudi, da je zavrnila povabilo ministra za zunanje in evropske zadeve na delovno kosilo in na udeležbo Zbora diplomatov. Kot razlog je navedla nestrinjanje s takšno politiko Slovenije.
Svoboda: “Kako velik je dolg in kdaj ga bo Janša poplačal?”
Poslanec Svobode Matej Grah je prav tako odprl vprašanje domnevnega dolga do Izraela in ga povezal z afero Black Cube.
“Dan za dnem se bolj dokazuje, in vsi, ne samo mi, ki pred vami stojimo, ampak verjamem, da tudi vi vidite, da se dolgovi za Black Cube in do Izraela morajo poplačati. Edino vprašanje, ki je še odprto, je, kako velik je ta dolg in kdaj ga bo gospod Janez Janša dokončno uspel poplačati,” je dejal.
Saša Despot
Grah je ob tem omenil tudi načrtovano izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani, za katerega je dejal, da naj bi bilo kmalu v prostorih Ministrstva za obrambo, pri čemer naj ministrstvo po poročanju medijev o tem ne bi vedelo nič.
“Vidimo lahko odločitve v Evropskem parlamentu, v Evropski uniji, kjer smo edina država v Evropi, ki nasprotujemo skupnemu sporočilu Izraelu. In zato je vprašanje samo eno: ali smo še suvereni in do kdaj bomo,” je dejal.
Pri tem je treba poudariti, da so trditve o “dolgovih” do Izraela in Black Cube na novinarski konferenci predstavili opozicijski poslanci; v njihovih izjavah ni predstavljen dokaz, da takšen dolg dejansko obstaja.
Janša: “Neproporcionalne obsodbe Izraela”
Premier Janez Janša se je na polemike odzval na omrežju X. Meni, da je “vlada s tem Slovenijo umaknila iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela za vsako potezo”.
“Medtem ko bruseljska birokracija ostaja tiho ob iztrebljanju celih vasi kristjanov v Nigeriji, pomorih lastnih ljudi s strani Hamasa v Gazi, masakrih v Iranu ali vse pogostejših antisemitskih izpadih v Evropi, reagira na vsako napoved Izraela, da bo zgradil kako vas. Uporaba dvojnih meril je tako imenovano zunanjo politiko EU pripeljala v stanje blizu irelevantnosti,” je zapisal.
Dodal je, da “že ena sama beseda predsednika ZDA lahko povzroči spremembo cen energentov”, medtem ko “prazna zunanjepolitična sporočila EU ne spreminjajo ali rešujejo ničesar”.
Opozicija zahteva odgovore
Katičeva poudarja, da Janez Janša lahko vodi drugačno zunanjo politiko od svojih predhodnikov, vendar po njenem takšnega zunanjepolitičnega obrata ne bi smel izvajati brez pojasnil javnosti in odgovornosti pred državnim zborom.
“Slovenija je majhna država, prav zato je za nas mednarodno pravo toliko pomembnejše. Naš interes je svet, v katerem o mejah, suverenosti in ozemlju ne odloča močnejši, ampak veljajo pravila za vse,” je dejala.
Od predsednika vlade zato pričakuje, da pride pred oba odbora in pojasni, kaj se je zgodilo. “Ne potrebujemo splošnega sporočila za javnost, da se slovensko stališče menda ni spremenilo. Potrebujemo dejstva: kdo je sprejel odločitev, zakaj jo je sprejel in v čigavem interesu je Slovenija preprečila enoten evropski odziv,” je sklenila.
Opozicija tako vztraja pri nujni seji, na kateri želi od vlade izvedeti predvsem, kdo je sprejel odločitev o blokadi skupne izjave EU in kaj se je v slovenski politiki do tega vprašanja spremenilo od junija.
dezurni@styria-media.si