Znanstveniki še vedno ugotavljajo natančne vzroke uničujočih poplav na meji med Nepalom in Kitajsko, a znan je vsaj delček sestavljanke, ki bi lahko razrešil vzrok te obsežne katastrofe – ledeniški udor.
Lomljenje ledenika je bilo v sredo tako močno, da je Ameriški geološki zavod (USGS) najprej poročal o potresu z močjo 5,2. A dodatne analize so kasneje razkrile resnični razlog za katastrofo, ki je doslej terjala že več kot 350 življenj. Število smrtnih žrtev se bo sicer v prihodnjih urah in dneh zagotovo znatno povečalo.
“Dodatna analiza bližnjih seizmičnih postaj, dolgoperiodičnih seizmičnih valov in satelitskih posnetkov je privedla do ugotovitve, da je bil seizmični dogodek v resnici posledica ledeniškega zloma in drobirskega toka, ne pa potres,” je sporočil USGS in dodal, da je zlom povzročil dolvodno katastrofalne posledice.
Kastarstofa v NepaluFOTO: Profimedia
Tudi višji predavatelj za energetsko okolje in varnost na Univerzi v Dundeeju, specializiran za glaciologijo, Simon Cook je za BBC povedal, da so na satelitskih posnetkih opazili, da blizu poplavljenih območij manjka spodnji del ledenika, kar kaže na to, da je prišlo do “nekakšnega ledenega plazu ali udora ledenika”.
Po njegovih besedah so v ekipi šokirani nad obsegom nesreče, a je ob tem dodal, da je bilo v zadnjih letih na območjih, kot so Himalaja, Švica in Dolomiti, več podobnih dogodkov, čeprav ne tako obsežnih.
Cook je pojasnil tudi, da globalno segrevanje najverjetneje povzroča taljenje in razgradnjo permafrosta, ki delno drži nekatera gorska pobočja skupaj. Slednje pa po njegovih besedah “destabilizira ta visokogorska okolja”, kar vodi do več zemeljskih plazov, drobirskih tokov, taljenja ledeniške vode in porušitev ledenikov.
Vendar pa zgolj ledeniški udor po ocenah geologa na kanadski Univerzi v Calgaryju Daniela Shugarja ne bi bil dovolj za “tako ogromno količino energije”. Meni namreč, da bi morala sila, s katero sta se odlomila led in skala in zgrmela proti tlom, stopiti led.
Prepričan je, da je moral biti za tako obsežno katastrofo prisoten še kakšen drug vzrok. Med drugim njegova ekipa meni, da bi se lahko udor ledenika in plaz zgodila istočasno, sam pa opozarja tudi na gredo, ki bi lahko predstavljala dodaten dejavnik.
“Ko se ledenik takšnega obsega odlomi, ustvari veliko vode, nato pa se zgodi kaskadno zaporedje dogodkov, kjer se voda in usedline združijo in ustvarijo poplavo,” je dejal tudi glaciolog na univerzi Monash v Melbournu, profesor Andrew Mackintosh.
Vseeno pa znanstveniki poudarjajo, da je treba opraviti še veliko raziskav, da bi lahko ugotovili, kaj natančno se je zgodilo in kaj je poplavo naredilo tako smrtonosno. “Gre za osupljivo količino vode in ugotoviti, od kod je ta prišla, je verjetno najtežja stvar pri vsem tem,” je dejal za CNN.
Strokovnjaki Mednarodnega centra za celostni razvoj gora s sedežem v Katmanduju so medtem po poročanju Guardiana povedali, da se je gladina vode v reki Trishuli v pol ure dvignila za kar devet metrov. “Lhende Khola je v 14 mesecih dvakrat poplavila, tokrat zaradi ledenega plazu z ledenika na nepalski strani, ki je zamašil reko in sprožil nenaden val vode dolvodno,” je dejala Saswata Sanyal, specialistka za zmanjševanje tveganja nesreč pri skupini za podnebne raziskave.
Mackintosh je ob tem dodal, da so tovrstni veliki udori ledenikov šokantni tudi za glaciologe. A so po njegovih besedah ti še vedno tako slabo dokumentirani, da ne morejo podati jasnih trditev o specifični povezavi med udorom ledenikov in podnebnimi spremembami, čeprav so prepričani, da sta povezana.