Ratko Mladić. Foto: AP
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Leta 2021 je bil pred haaškim sodiščem pravnomočno obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida – poboja več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva, ter drugih vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.
Oglas
Srbski pravosodni minister Nenad Vujić je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal, da je v stikih z družino pokojnega v zvezi s prevzemom in prenosom njegovega trupla v Srbijo. Dodal je, da čakajo navodila iz Haaga.
O njegovi smrti so najprej poročali srbski mediji, kasneje je njegovo smrt potrdil tudi njegov odvetnik. Smrt Mladića je pozneje potrdil tudi mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu. “Mladić je danes umrl med hospitalizacijo v Haagu,” je sporočilo sodišče in dodalo, da je sodnica Graciela Gatti Santana odredila preiskavo okoliščin njegove smrti.
Smrt obsojenega vojnega zločinca je v Bosni in Hercegovini sprožila različne odzive. Predstavniki žrtev in bošnjaški politiki so poudarili, da je pomembno, da je do konca življenja ostal v zaporu, ter opozorili na nevarnost poveličevanja njegovih zločinov, medtem ko se vodilni politiki v Republiki Srbski od njega poslavljajo kot od borca za svobodo.
Ratko Mladić leta 1993 na letališču v Sarajevu. Foto: Reuters
Klavec iz Bosne
Ratko Mladić se je rodil 12. marca 1943 v bosanski vasi Božanovići. V Beogradu je končal srednjo vojaško šolo, leta 1965 pa tudi vojaško akademijo kopenske vojske. Vojaško kariero je začel v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), ki ga je po izbruhu vojne na območju nekdanje Jugoslavije leta 1991 poslala na Hrvaško. Tu je poveljeval 9. korpusu JLA v bojih s hrvaško vojsko na območju Knina. Ko je čez leto dni izbruhnila vojna še v BiH-u, mu je Beograd zaupal poveljstvo bosanskega dela JLA s sedežem v Sarajevu.
Republika Srbska kot ena od dveh, kasneje z daytonskim mirovnim sporazumom uradno priznanih entitet BiH-a, je maja 1992 oblikovala lastno vojsko in Mladić je postal načelnik generalštaba vojske ter tam ostal ves čas vojne. Med vojno je izredno hitro napredoval – s čina generalpodpolkovnika je leta 1994 že postal generalpolkovnik.
Pod njegovim poveljstvom je vojska zagrešila številne vojne zločine. Osrednja dogodka med vojno v BiH-u, za katera je bil Mladić na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) 22. novembra 2007 obsojen na dosmrtni zapor po osebni in poveljniški odgovornosti, sta obleganje Sarajeva od maja 1992 do avgusta 1995, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov, ter zavzetje in genocid v Srebrenici ob meji s Srbijo, v katerem so sile bosanskih Srbov ubile več kot 8000 Bošnjakov.
Novembra 1995 se je s podpisom daytonskega sporazuma končala štiriletna vojna v BiH-u. Naslednica Radovana Karadžića na položaju predsednika Republike Srbske Biljana Plavšić ga je pod pritiskom mednarodne skupnosti 8. novembra 1996 razrešila s položaja. Kljub temu je ostal častnik vojske, pa tudi v službi vojske Zvezne republike Jugoslavije. Upokojen je bil na začetku leta 2002.
Mladićeva družina in odvetniki so večkrat zaprosili, da bi ga zaradi slabega zdravja premestili v Srbijo. Sodišče je vse pozive zavrnilo. Foto: Reuters
Umrl med prestajanjem dosmrtne kazni
Kmalu po koncu vojne se je vrnil v Beograd, roki pravice pa se je izmikal vse od 25. julija 1995, ko je haaško sodišče še pred koncem vojne v BiH-u proti njemu vložilo prvo obtožnico. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja in po odločnem pritisku mednarodne skupnosti, ki je z izročitvijo Mladića pogojevala nadaljnje približevanje Srbije Evropski uniji. Haagu so ga izročili 31. maja 2011. Sojenje na haaškem sodišču je potekalo od 16. maja 2012 do 15. decembra 2016, po pritožbenem postopku pa so mu sodniki haaškega mehanizma, ki je nasledil ICTY, dosmrtno kazen potrdili 8. junija 2021 zaradi genocida ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995.
Ves čas Mladićevega bega je prevladovalo prepričanje, da se ob pomoči skriva v Srbiji. Uradni Beograd je leta 2006 priznal, da je bil vse do 1. junija 2002 občasno tudi v vojaških objektih na območju Srbije. Mladićeva družina pa je ves čas vztrajala, da je mrtev ter je celo na sodišču vložila zahtevo, da se razglasi za mrtvega in da se kot dan njegove smrti navede 1. marec 2008, ko naj bi ga nazadnje videli.
Zadnjih 15 let je preživel v zaporu, zadnji dve leti v zaporski bolnišnici. Mladić se je že dalj časa spopadal z zdravstvenimi težavami. Ko je bil še na begu, naj bi doživel najmanj dve možganski kapi, nato pa še v priporu srčni infarkt, kasneje je imel še nevrološke in druge kardiovaskularne težave, letos aprila pa še eno možgansko kap.
Njegova družina in odvetniki so večkrat vložili zahtevo za predčasno izpustitev iz humanitarnih razlogov in premestitev v določeno bolnišnico ali ustanovo za paliativno oskrbo v Srbiji, vendar je sodišče prošnje zavrnilo.
Za to se je zavzel tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je pred nekaj dnevi zaprosil, da bi mu dovolili zadnje dni življenja preživeti doma. V sredo je sodišče odločilo, da pričakovana skorajšnja smrt sama po sebi ne upravičuje predčasne izpustitve ter da ima Mladić v priporu ustrezno zdravstveno oskrbo in možnosti za stike z družino.
Nekdanji poveljnik vojske Republike Srbske velja za enega najzloglasnejših vojnih zločincev polpretekle zgodovine in enega najodgovornejših za najbolj krvave dogodke med vojno v BiH-u, med katero je umrlo več kot 100.000 ljudi, 2,2 milijona pa jih je bilo pregnanih z domov. Kljub vsemu za mnoge v Srbiji in Republiki Srbski ostaja vojni heroj.
Sorodna novica
“Za mnoge Srbe bo Mladić ostal vojni poveljnik, ki je branil Srbe, le za manjšino pa vojni zločinec”
“S smrtjo ne pride odpuščanje”
Minister za obrambo Bosne in Hercegovine Zukan Helez je po potrditvi novice o Mladićevi smrti na omrežju Facebook zapisal, da je umrl eden najbolj razvpitih vojnih zločincev v Evropi po drugi svetovni vojni. “S smrtjo ne pride odpuščanje. Množična grobišča se ne izbrišejo. Umorjeni otroci se ne vrnejo. Ne vrnejo se očetje, matere, bratje in sestre. Ostanejo le sramota, sodba in krvava sled zločinov,” je poudaril.
Ena od vodij združenja Matere Srebrenice Kada Hotić, ki je v genocidu sil Republike Srbske pod poveljstvom Mladića v Srebrenici leta 1995 izgubila sina in brata, pa je v odzivu na smrt vojnega zločinca za sarajevski Dnevni avaz dejala, da je pomembno, da je ostal v zaporu do konca življenja, kot mu je bilo določeno s kaznijo.
Bošnjaški podpredsednik Republike Srbske in nekdanji župan občine Srebrenica Ćamil Duraković, ki je bil star 16 let, ko je mesto padlo v roke Mladićeve vojske, je medtem izjavil, da mu je na neki način žal, da je Mladić dočakal visoko starost, medtem ko njegove žrtve te možnosti niso imele. Poudaril je, da je za Mladićem ostalo na tisoče grobov, ki bodo vedno pričali o grozljivih zločinih, zaradi katerih je bil obsojen, vendar ga kljub temu številni med bosanskimi Srbi poskušajo spremeniti v junaka. “Še vedno ostaja politika, ki podpira vse, kar je počel, in poveličuje njegova dejanja, kar bo verjetno težava v prihodnjih dneh,” je Duraković opozoril v izjavi za N1 BiH in nakazal, da bi lahko bil Mladićev pogreb povod za novo poveličevanje njegovih zločinov, tudi pod okriljem oblasti Republike Srbske.
Direktor spominskega centra Srebrenica v Potočarih Emir Suljagić je na družbenem omrežju X zapisal, da Mladićeva smrt “ne spremeni veliko”, saj ne bo izbrisala množičnih grobišč, spremenila obsodb ali zločinca spremenila v zgodovinsko osebnost. “Zdaj nas čaka še težji del naloge: poskrbeti moramo, da skupaj z njim ne umrejo tudi resnica, odgovornost in spomin,” je še zapisal. “Smrt Mladića je še en trenutek, v katerem se moramo odločiti, kaj si bomo zapomnili in – kar je še pomembneje – čemu ne bomo dopustili, da se izbriše.”
Sorodna novica
“Zanikanje genocida sledi isti ideologiji, ki je zločine izvedla”
V Republiki Srbski njegovih zločinov skoraj ne omenjajo
Oblastem naklonjeni mediji v Republiki Srbski so medtem o Mladićevi smrti poročali skoraj brez omembe njegove obsodbe na dosmrtni zapor na haaškem sodišču zaradi vojnih zločinov in genocida med vojno v BiH-u, kmalu zatem pa so sledile izjave, v katerih so ga poveličevali.
Vodja vladajoče stranke v tej entiteti BiH-a, Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), Milorad Dodik je izrazil sožalje družini in dejal, da je njegova smrt vse močno prizadela, vendar Republika Srbska njegove vloge ne bo pozabila, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
“Republika Srbska ne glede na Sarajevo in politične pritiske Zahoda ostaja zavezana temu, kar je bil Ratko Mladić. Republika Srbska njegove vloge ne bo pozabila, tako kot je ni pozabila niti danes,” je dejal. V komentarju za srbski Informer pa je izjavil tudi, da bi Mladić verjetno živel dlje, če bi imel drugačno zdravstveno oskrbo. Ob tem je dodal, da je “danes umrl človek, ki je bil poveljnik vojske Republike Srbske v boju za svobodo srbskega naroda”.
Srebrenica: pozabljeno poglavje
Srebrenica, 30 let
Srebrenica
Oglas