Ameriško vojaško sodišče je določilo, da se bo sojenje Halidu Šejku Mohamedu, ki ga ameriške oblasti obtožujejo, da je bil glavni načrtovalec terorističnih napadov 11. septembra 2001, začelo 5. junija 2028, poroča BBC. Od napadov bo takrat minilo skoraj 27 let.
S tem je sodišče zavrnilo tudi prizadevanja tožilstva, ki je želelo, da bi se sojenje začelo leta 2027. Po sodnikovi presoji bi bil takšen rok prekratek za ureditev vseh procesnih vprašanj, predvsem morebitnih sporov glede tega, kateri dokazi so dopustni in jih bo mogoče predstaviti pred sodiščem.
Odločitev pomeni nov preobrat v enem najdlje trajajočih sodnih postopkov, povezanih z napadi 11. septembra. Primer se vleče že več kot dve desetletji, med drugim zaradi vprašanj o dokazih, mučenju pridržanih, pristojnosti vojaških sodišč in neuspešnih dogovorov o priznanju krivde.

V napadih je umrlo približno 3000 ljudi. FOTO: arhiv Dela
Poleg Mohameda bodo na zatožno klop sedli še trije sostorilci, Valid bin Ataš, Ali Abdul Aziz Ali in Mustafa Al Havsavi. Vsi štirje so pridržani v ameriškem vojaškem zaporu v zalivu Guantanamo na Kubi.
Mohamed naj bi operacijo načrtoval »od A do Ž«
Ameriške oblasti Halida Šejka Mohameda obtožujejo, da je zasnoval načrt napadov 11. septembra in ga predstavil Osami bin Ladnu, vodji teroristične organizacije Al Kaida.
Mohamed naj bi prišel na idejo, da bi pilote usposobili za upravljanje komercialnih letal, nato pa jih uporabili kot orožje in z njimi zadeli pomembne objekte. Sam je v preteklosti izjavil, da je operacijo 11. septembra načrtoval »od A do Ž«.
Aretiran je bil leta 2003, v zaporu Guantanamo pa je od septembra 2006.

Mohamed in drugi osumljenci so bili pred premestitvijo v Guantanamo pridržani v skrivnih objektih ameriške obveščevalne službe Cia, kjer so bili podvrženi spornim metodam zasliševanja. FOTO: arhiv Dela
Napadi 11. septembra 2001 so bili eden najhujših terorističnih napadov v sodobni zgodovini. Ugrabitelji so z letali zadeli stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in sedež ameriškega obrambnega ministrstva Pentagon v Virginiji.
Četrto ugrabljeno letalo je strmoglavilo na območju Pensilvanije, potem ko so se potniki poskušali upreti ugrabiteljem. V napadih je umrlo približno 3000 ljudi.
Primer proti domnevnim načrtovalcem napadov 11. septembra je zaznamovala vrsta pravnih in političnih zapletov. Precejšen del težav izvira iz ravnanja ameriških oblasti po napadih.
Mohamed in drugi osumljenci so bili pred premestitvijo v Guantanamo pridržani v skrivnih objektih obveščevalne službe Cia, kjer so bili podvrženi metodam, ki so jih ameriške oblasti pozneje označile za »izboljšane tehnike zasliševanja«.
Ali je mogoče dokaze, pridobljene v takšnih okoliščinah, uporabiti na sojenju, je eno ključnih vprašanj, zaradi katerih se postopek že leta zapleta. Zaradi tega so proces, ki bi lahko sledil kmalu po aretacijah osumljencev, pristojni večkrat prestavili.