Je Evropa že v vojni z Rusijo? »Hibridna« vojna postaja vse manj hibridna

Nemški preiskovalci so ta teden ob letališču v Leipzigu našli še tretji brezpilotni letalnik in eksploziv, ki naj bi bili povezani z načrtovanim napadom. Foto: Reuters

Je Evropa že v vojni z Rusijo? »Hibridna« vojna postaja vse manj hibridna

Naraščajoče število sabotaž, kibernetskih napadov, vdorov brezpilotnikov in domnevnih poskusov atentatov v Evropi poraja vprašanje, ali je izraz »hibridna vojna« sploh še ustrezen za opis ruskega pritiska na evropske države. Kritiki opozarjajo, da izraz nevarnost zmanjšuje, medtem ko evropski in Natovi predstavniki vztrajajo, da neposrednega ruskega napada na članice zavezništva trenutno ne pričakujejo.

28. 08. 2026, 06.40

alp

Naraščajoča vrsta incidentov na evropskih tleh postavlja pod vprašaj dosedanji način opisovanja ruskih operacij proti Evropi, menijo pri Politicu. Nemški preiskovalci so ta teden ob letališču v Leipzigu našli še tretji brezpilotni letalnik in eksploziv, ki naj bi bili povezani z načrtovanim napadom, v Črnem morju so sestrelili pomorski dron v bližini plinske ploščadi, evropski obrambni sektor pa je zaznamoval tudi domnevni ruski načrt za atentat na vodilnega predstavnika obrambne industrije. Po navedbah portala Politico se ob tem vrstijo kibernetski napadi in sabotaže kritične infrastrukture.

Kljub temu evropski voditelji za takšne dogodke večinoma uporabljajo izraz »hibridna vojna« oziroma »hibridne grožnje«. Nemški kancler Friedrich Merz je ob najdbi dronov govoril o »zelo resničnih grožnjah« in okrepljenih hibridnih napadih, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je po incidentu v Črnem morju opozorila na vse intenzivnejšo kampanjo groženj in hibridnega vojskovanja. Ameriški obveščevalni direktor John Ratcliffe je medtem po poročanju medijev v Moskvi opozoril Kremelj pred napadi na članice Nata.

Kaj je hibridno vojskovanje?

Izraz hibridno vojskovanje zajema kombinacijo prisilnih in subverzivnih dejavnosti ter konvencionalnih in nekonvencionalnih metod, kot so diplomatski, vojaški, gospodarski in tehnološki pritiski, ki jih je mogoče usklajevati pod pragom formalno razglašene vojne. Evropski uradniki po navedbah Politica z njim opisujejo dejavnosti, ki še ne predstavljajo neposrednih napadov na evropske vojaške ali civilne cilje. Takšno poimenovanje omogoča tudi, da EU in Nato ne ustvarjata vtisa, da sta v neposrednem vojaškem spopadu z Rusijo.

Kritiki pa opozarjajo, da izraz postaja vse manj primeren. Camille Grand, nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Nata, ocenjuje, da je Evropa v hibridni vojni, ki ni več posebej »hibridna«. Vodilni v obrambni industriji naj bi zaradi groženj že krepili osebno varovanje. Po drugi strani v EU poudarjajo, da evropske obveščevalne službe trenutno ne zaznavajo nevarnosti neposrednega ruskega napada na evropske države.

Postopno stopnjevanje

Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko izraz »hibridna vojna« javnost uspava in ustvari vtis, da gre za obvladljive incidente. Poljski predstavnik obrambne tehnološke družbe DataWalk Pawel Wieczynski opozarja na napade na energetsko in železniško infrastrukturo ter množične kibernetske napade in meni, da bi morali govoriti preprosto o konfliktu.

Grand pa opozarja tudi na širši vzorec postopnega stopnjevanja. Zahodna vojaška pomoč Ukrajini se je od zaščitne opreme po ruski invaziji leta 2022 postopoma razširila na dobavo orožja dolgega dosega, podobno pa naj bi se po njegovem mnenju stopnjevale tudi ruske operacije proti Evropi. »Kuhanje žabe« pomeni, da dogodki, ki so bili nekoč šokantni, postopoma postanejo nova normalnost. Po njegovem mnenju Rusija s tem preizkuša meje, do katerih lahko gre, ne da bi sprožila neposreden vojaški odgovor Nata.