Odločba ustavnega sodišča, da je novela zakona o RTV Slovenija iz leta 2022 skladna z ustavo, je po mnenju nekdanjega predsednika Programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča jasna zloraba prava. Ustavnim sodnikom, ki so podprli to odločbo, očita, da so se odločili ponotranjiti in v celoti zasledovati cilj takratne vladajoče politike (mišljena je vladajoča koalicija iz časa vlade Roberta Goloba).
Kot je znano, je ustavno sodišče julija letos po več kot treh letih odločilo o noveli zakona o RTV Slovenija, ki je konec leta 2022 predčasno in ex lege prekinila mandate članov takratnih organov upravljanja, nadzora in vodenja RTV Slovenija.
Ustavno sodišče: Novela je skladna z ustavo
Izpodbijano novelo je pet mesecev po tem, ko bi se nekateri mandati tudi naravno in brez zakonske intervencije zakonodajalca že iztekli, z izjemo ene točke ene alineje spoznalo za skladno s slovensko ustavo.
Od devetih ustavnih sodnikov o odločitvi o zakonu o RTV Slovenija nista glasovala Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon. Od preostalih sedmih sodnikov, ki so glasovali, jih je pet podprlo odločitev o skladnosti novele z ustavo (Matej Accetto, Primož Gorkič, Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in Marijan Pavčnik), dva pa sta glasovala proti (Rok Svetlič in Marko Starman).
Gregorčič: Gre za jasno zlorabo prava
Svoje mnenje o odločbi ustavnega sodišča je v Pravni praksi predstavil tudi nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič. Ta je bil decembra 2022 tudi prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTV Slovenija.
Pobuda za presojo ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija je bila vložena decembra 2022, ustavno sodišče pa je odločitev sprejelo v začetku julija letos. Na fotografiji: Gregorčič in pravnik Matej Avbelj ob predstavitvi pobude leta 2022.
Foto: STA/Katja Kodba
Mnenje, ki mu je Gregorčič dal naslov Politična kadrovska čistka kot ustavno dopusten cilj in podnaslov Večina ima moč imeti prav, je zelo kritično do odločbe ustavnega sodišča. Gregorčič odločbo opiše kot jasno zlorabo prava.
Kot piše Gregorčič, se bistvo te odločbe skriva v 121. točki njene obrazložitve: “Državni zbor in Vlada navajata, da je bil cilj izpodbijane ureditve takojšnja in popolna depolitizacija RTV Slovenija […], kar po presoji ustavnega sodišča pomeni ustavno dopusten cilj.” Tukaj je tudi Gregorčič našel navdih za naslov svojega članka o politični kadrovski čistki kot ustavno dopustnem cilju.
Gregorčič se sprašuje, ali je politična kadrovska čistka ustavno dopusten cilj
Gregorčič tudi piše, da je morala večina sodnikov, ko se je odločila ponotranjiti in v celoti zasledovati cilj takrat vladajoče politike, zgolj uporabiti (zlorabiti) svojo moč in z glasovanjem ta cilj povzdigniti na raven ustavno dopustnega.
Nekdanji predsednik Programskega sveta RTVS pri tem poudarja sklep ustavnega sodišča iz odločbe: “Če je zakonodajalec želel doseči svoj cilj, je moral zamenjati vse hkrati, kar pa nujno vključuje ex lege prenehanje mandatov članov organov RTV Slovenija. Glede na navedeno je bil takšen poseg nujen.”
Ob tem Gregorčič poudarja, da če je takojšnja in popolna kadrovska čistka ustavno dopusten cilj, je ta cilj mogoče doseči le tako, da se vse oblasti ali tvoji politični opciji neljube kadre zamenja tukaj in zdaj.
“To dejstvo je sodišče sicer delno poskusilo prikriti s posvojitvijo argumenta vlade in državnega zbora, da je bil to edini način za čimprejšnjo in celovito uveljavitev novega sistema. Izpodbijana novela je namreč ukinila Programski in Nadzorni svet RTV Slovenija ter ju združila v enoten organ Svet RTV Slovenija in vzpostavila finančni odbor. Pri tem je ustavno sodišče (kot tudi na več drugih mestih) posvojilo navedbe takrat vladajoče politike, vendar se ni vsebinsko opredelilo do naših navedb, da zgolj s spremembo sistema ni mogoče utemeljiti ex lege prenehanja mandatov direktorjev radia in televizije, katerih funkciji sta se tudi po tej spremembi sistema ohranili (novela je dodala zgolj tretjega direktorja digitalnih vsebin),” pojasnjuje Gregorčič.
Pobudniki: Namen novele je bila takojšnja politična kadrovska čistka
Gregorčič spomni, da sta tako zahteva kot pobuda za presojo ustavnosti zakona o RTVS navajali izjave predstavnikov vlade (takratnega predsednika vlade Roberta Goloba, takratne podpredsednice vlade Tanje Fajon in takratne ministrice za kulturo Aste Vrečko), s katerimi so pobudniki dokazovali, da je kritiko sindikatov in civilne družbe takratna vlada instrumentalizirala v obliki novele, katere izključni namen je bila takojšnja politična kadrovska čistka.
Gregorčič ustavnemu sodišču tudi očita, da je zavzelo odvetniški pristop k zaščiti ciljev tistih družbenopolitičnih skupin, ki so večini ustavnih sodnikov bližje.
Foto: STA
A ustavno sodišče je navedbe pobudnikov zgolj delno povzelo, vsebinsko pa se do njih ni opredelilo. “Javne izjave politikov, s katerimi smo dokazovali politično kadrovsko čistko, je zamolčalo celo v povzetku navedb strank,” poudarja Gregorčič. Ustavnemu sodišču tudi očita, da je zavzelo odvetniški pristop k zaščiti ciljev tistih družbenopolitičnih skupin, ki so večini ustavnih sodnikov bližje.
Gregorčič je postal predsednik Programskega sveta februarja 2022. O zakonu o RTV Slovenija, ki ga je sprejela Golobova vlada in ga je državni zbor podprl julija 2022, je bil novembra 2022 tudi zakonodajni referendum. Tega je julija SDS, ki je nasprotovala noveli, sprožila z vloženimi podpisi. Zakon je na koncu podprlo 62,83 odstotka volivcev, ki so se udeležili referenduma.
Decembra 2022 je bila na ustavno sodišče vložena pobuda za presojo ustavnosti zakona. Po mnenju pobudnikov je zakon v nasprotju z ustavo posegel v še trajajoče mandate vodstvene, upravljavske in nadzorstvene strukture javnega medija, pri čemer so opozorili, da so posamezni člani ostali brez pravice do sodnega varstva.
Volivci bodo letos znova glasovali o zadevah, ki so povezane z RTV Slovenija. Državni zbor je tako odločil, da bo 11. oktobra (tudi) posvetovalni referendum o ukinitvi prispevka za RTV Slovenija.
Poleg tega je ministrstvo za kulturo pripravilo predlog sprememb zakona o RTV Slovenija, ki med drugim spreminja organizacijsko strukturo tega javnega zavoda. Obstoječi Svet RTVS bi tako med drugim preoblikovali v programski svet, ki ne bi več opravljal nalog poslovnega in finančnega nadzora, ampak samo naloge, povezane s programom.