Kompleks Weinberglager so po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji leta 1938 uporabljali za zapornike in prisilne delavce, zlasti ženske. Foto: Wikimedia Commons
Brisanje spomina na nacizem? Taborišče bi prekrili s poslovnimi stavbami
Na območju nekdanjega nacističnega taborišča pri avstrijskem Leobersdorfu nastaja poslovni park. Aktivisti in zgodovinarji opozarjajo, da bi z gradnjo izginili pomembni materialni dokazi o grozotah nacizma.
28. 08. 2026, 13.17
alp
Na zaraščenem zemljišču pri avstrijskem mestu Leobersdorf je od nekdaj obsežnega nacističnega taborišča ostalo le nekaj propadajočih betonskih struktur. Zdaj je del območja predviden za gradnjo poslovnega parka s hladilnim skladiščem in trgovino diskontne verige Lidl. Odločitev je sprožila ogorčenje aktivistov in pozive k ohranitvi preostalih sledi nacističnega taborišča.
Kompleks Weinberglager so po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji leta 1938 uporabljali za zapornike in prisilne delavce. Njegov del je pozneje postal podtabor Hirtenberg koncentracijskega taborišča Mauthausen, enega največjih nacističnih taborišč v Avstriji, namenjenih izključno ženskam. Med septembrom 1944 in aprilom 1945 je bilo tam zaprtih približno 400 žensk, večinoma iz Sovjetske zveze, pa tudi iz Italije in Poljske. Prisiljene so bile izdelovati pehotno strelivo v bližnjem tovarniškem kompleksu, navaja AFP.
Poveličevanje nacizma
Razprava o nacizmu kot ogledalo političnih delitev v Ljubljani
Aktivisti se ne dajo
Po vojni so barake in večino drugih objektov postopoma porušili, preuredili ali uničili. Arheološke raziskave so sicer potrdile obstoj ostankov nekdanjega taborišča, vendar je avstrijski zvezni urad za spomeniško varstvo ocenil, da jih ni dovolj za zaščito kot kulturnega spomenika. Ker so gradbeni stroji že začeli pripravljati zemljišče, so aktivisti svoje zahteve po ohranitvi območja okrepili.
»Nekdanjega koncentracijskega taborišča ne bi smeli pozidati z novimi objekti,« je sporočil Mednarodni odbor Mauthausen. Zgodovinar Bertrand Perz, strokovnjak za taborišče Mauthausen, je za AFP dejal, da je območje Hirtenberga zgodovinsko pomembno tudi zato, ker so bile zapornice v kulturi spominjanja na Mauthausen pogosto potisnjene na rob. Predstavnik avstrijskega odbora Mauthausen Josef Pumberger je dejal, da ga prevzemajo žalost, jeza in bes, ker se to dogaja v Avstriji leta 2026.
Intervju
Keith Lowe, zgodovinar: Dan zmage je bil ponovno rojstvo Evrope
Spomin proti gospodarskim interesom
Projekt je dodatno sporen zaradi preteklega lastništva zemljišča. To je bilo v lasti podjetja, povezanega z lokalnim županom Andreasom Ramharterjem, ki ga je prodalo v letih 2022 in 2023 za več kot 15 milijonov evrov, poročajo avstrijski mediji. Družba TRA LEO GmbH & Co KG, ki je zemljišče kupila, je za AFP povedala, da je ponudila podporo pri postavitvi spominskega obeležja. Lidl je potrdil načrtovano trgovino, vendar poudaril, da ta ne bo stala neposredno na območju nekdanjega koncentracijskega taborišča, temveč na sosednjem zemljišču.
Avstrija je po drugi svetovni vojni dolgo poudarjala predvsem svojo vlogo žrtve nacizma in zanemarjala sodelovanje dela prebivalstva pri nacističnih zločinih. Šele od poznih osemdesetih let se je država začela bolj odkrito soočati s svojo odgovornostjo. Perz ocenjuje, da bi bila današnja razprava o Hirtenbergu v osemdesetih letih nepredstavljiva, danes pa je občutljivost zaradi nekdanjih nacističnih prizorišč večja. Hkrati po njegovih besedah narašča nasprotno stališče, da je treba takšen način spopadanja s preteklostjo končati.
kobarid
Italijanski neonacisti ob Soči kurili ogenj in izobesili zastavo s kljukastim križem
Na širše politično ozadje vpliva tudi vzpon skrajno desne svobodnjaške stranke FPÖ, ki je zmagala na parlamentarnih volitvah leta 2024 in je del vladajočih koalicij v petih od devetih avstrijskih dežel. V središču Leobersdorfa številni domačini, s katerimi je govoril AFP, za projekt niso vedeli ali o njem niso želeli govoriti. Leta 2024 so sicer postavili spominsko obeležje za žrtve taborišča Hirtenberg, vendar Pumberger meni, da to ni dovolj. Po njegovem mnenju so pomembni tudi fizični ostanki stavb, v katerih so nacisti ljudi zapirali, mučili in ubijali, saj sicer lahko spomin postane zgolj »virtualno dejanje«, omejeno na knjige, fotografije in filme.