Mate Rimac je avtomobilski svet osvojil z električnimi hiperavtomobili. Najprej z modelom concept one, nato z nevero, ki je pokazala, česa je sposoben električni pogon, danes pa vodi še Bugatti. Zato njegova najnovejša napoved zveni skoraj paradoksalno: prihodnost najdražjih športnih avtomobilov po njegovem ne bo električna.
V intervjuju za CNBC je Rimac dejal, da trg superšportnih avtomobilov vstopa v obdobje, ki ga sam imenuje »faza švicarskih ur«.
Elektrika za večino, bencin za najdražje
Rimac pričakuje, da bodo pri običajnih avtomobilih električni modeli postali prevladujoči, predvsem zaradi vse cenejše tehnologije in vse močnejše ponudbe iz Kitajske. Na drugem koncu trga pa vidi povsem drugačen razvoj. »Višji cenovni razred, od športnih avtomobilov navzgor, bo še zelo dolgo ostal z motorji z notranjim zgorevanjem, tako kot ure,« je dejal.
Primerja jih s švicarskimi mehanskimi urami. Pametna ura zmore neprimerno več, vendar kupec zaradi tega za Apple Watch ne bo odštel 200.000 dolarjev. Pri najdražjih urah ne gre več predvsem za funkcijo, temveč za mehaniko, izdelavo, redkost in zgodbo. Po Rimčevem mnenju se enako dogaja avtomobilom.
Hitrost preprosto ni več dovolj
Razlog je precej preprost. Električni avtomobili so zmogljivosti, ki so bile še pred desetletjem rezervirane za eksotiko, prinesli precej širšemu krogu kupcev. »Za približno 50.000 dolarjev lahko danes iz Kitajske dobite avtomobil, ki je hitrejši od katerega koli športnega avtomobila izpred desetih let,« pravi Rimac. Zato pri avtomobilu, vrednem več milijonov evrov, nekaj desetink pri pospešku ni več dovolj. Kupec želi nekaj, česar cenejši avtomobil ne more preprosto posnemati: poseben motor,
zvok, mehansko kompleksnost, ročno izdelane podrobnosti in občutek, da vozi nekaj izjemnega. »Zmogljivost postaja drugotnega pomena. Gre bolj za praznovanje človeške spretnosti,« je pojasnil Rimac.
Namesto električnega bugattija je nastal V16
Prav tu postane zgodba še posebej zanimiva. Ko je leta 2021 nastalo podjetje Bugatti Rimac z Matejem Rimcem na čelu, so mnogi pričakovali, da bo naslednji Bugatti popolnoma električen. Toda tourbillon je dobil povsem nov 8,3-litrski atmosferski V16, ki se zavrti do 9.000 vrtljajev in samo razvije 735 kilovatov moči (1.000 “konjev”). Skupaj s tremi elektromotorji ima hibridni pogonski sklop kar 1.324 kilovatov moči (1.800 “konjev”).
Rimac se ironije dobro zaveda. V intervjuju je povedal, da imajo danes na Hrvaškem nenavadno situacijo: na istem proizvodnem območju nastajajo vrhunski električni pogoni in velikanski motor V16. »Življenje je včasih čudno,« je pripomnil.
Kupci ne želijo samo avtomobila
Da njegova teorija ni povsem iz trte izvita, kaže tudi zanimanje za tourbillon. Bugatti bo izdelal samo 250 primerkov in vsi so že rezervirani, čeprav je začetna cena približno 4,5 milijona dolarjev. Še bolj zgovoren je podatek, koliko kupci zapravijo za dodatke. Po Rimčevih besedah povprečen kupec za individualizacijo tourbillona (posebne barve, usnje, šivi in drugi detajli) odšteje še od 600.000 do 700.000 dolarjev.
Še korak dlje so unikatni modeli iz programa Solitaire. Najnovejši je destrier, izdelan v enem samem primerku na tehnični osnovi dirkaškega bolida. Pri takšnih avtomobilih zmogljivosti niso več glavna zgodba. Pomembneje je, da česa podobnega nima nihče drug. »Te stranke si želijo nekaj, kar je resnično njihovo,« pravi Rimac. »Ni samo avtomobil. Za njim stoji zgodba.«