T. i. zaklad iz Villene, ki ga je hranil tamkajšnji arheološki muzej, je eden najpomembnejših arheoloških kompletov iz bronaste dobe, najdenih v Evropi. Foto: EPA
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V četrtek, 27. avgusta, so tatovi v zgodnjih jutranjih urah iz arheološkega muzeja v Villeni v Španiji odnesli t. i. zaklad iz Villene – eno največjih zakladnih najdb iz bronaste dobe. Tatovi so v zgolj nekaj minutah odnesli več kot 50 večinoma zlatih predmetov.
Oglas
Izjemno hitra in profesionalna operacija
“Alarm v muzeju se je sprožil okoli 5.20,” je povedal predstavnik mestnega sveta in dodal, da so tatovi stavbo zapustili že do 5.24. Operacijo je opisal kot “izjemno hitro in profesionalno,” še navaja francoska tiskovna agencija AFP. Po besedah Manuela Pinede, namestnika predstavnika vlade v pokrajini Alicante, so se tatovi do muzeja pripeljali z več vozili, v muzej pa vstopili skozi okno.
Novica o kraji je po županovih besedah mesto močno pretresla, saj te dragocenosti iz bronaste dobe predstavljajo “del njihove dediščine, njihovega bogastva”. Foto: EPA
Mestni predstavnik za stike z javnostjo je povedal, da so se vsi varnostni sistemi sprožili. Ob tem je poudaril, da na strani muzeja ni bilo napak. Villenski župan Fulgencio Cerdan pa je povedal, da so tatovi odnesli večino zaklada. Kot je povedal, so iz zbirke ostale le tri srebrne posode, zapestnica, uhan in ena od štirih kron, ki so jo tatovi očitno “izgubili” med odhodom. Po županovih besedah jih je v mestu novica o kraji močno pretresla, saj te dragocenosti iz bronaste dobe predstavljajo “del njihove dediščine, njihovega bogastva,” navaja Deutsche Welle.
T. i. zaklad iz Villene sestavlja 29 zapestnic, 11 skled, trije vrči in drugi predmeti. Večina predmetov je narejenih iz zlata, med njimi pa so tudi predmeti iz srebra, železa in jantarja. Vsi datirajo v čas okoli leta 1000 pr. n. št. Dragocenosti je leta 1963 našel arheolog Jose Maria Soler. Zgodovinska vrednost zaklada je seveda neprecenljiva, samo zlati predmeti pa so vredni približno 1,7 milijona evrov, je še povedal župan.
Iz dunajskega muzeja je bila najverjetneje ukradena ogrlica, ki je nekoč pripadala egiptovski kraljici Nazli Sabri. Foto: Dunajska državna policijska uprava
Kraja med delovnim časom muzeja
Na isti dan okoli 14. ure pa sta moška iz Muzeja uporabnih umetnosti na Dunaju ukradla dragoceno diamantno ogrlico pariškega proizvajalca luksuznega nakita Van Cleef & Arpels. Po navedbah avstrijske policije sta neznanca razbila vitrino, vzela ogrlico v vrednosti 3,9 milijona evrov in pobegnila.
Policija je objavila fotografijo ogrlice, sam muzej pa ni dal podrobnosti o ukradenem predmetu. Glede na podatke, objavljene na spletni strani muzeja, gre nemara za kraljevsko ogrlico s 673 diamanti, ki skupaj tehtajo več kot 200 karatov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Nepridiprava so posnele varnostne kamere, policija pa je objavila njuni podobi v upanju, da bi ju kdo prepoznal.
Omenjena ogrlica je nekoč pripadala egiptovski kraljici Nazli Sabri, ki jo je nosila na poroki svoje hčerke Favzie leta 1939 s takratnim iranskim prestolonaslednikom Mohamadom Rezo Pahlavijem. Leta 2015 je bila ogrlica na dražbi newyorške hiše Sotheby’s prodana za približno 4,3 milijona dolarjev (3,9 milijona evrov). V dunajskem Muzeju uporabnih umetnosti je sicer od začetka junija na ogled razstava več kot 300 kosov nakita iz zbirke proizvajalca luksuznega nakita Van Cleef & Arpels, ustanovljenega leta 1906 v Parizu.
Europol prav v tem tednu objavil poročilo o spreminjajoči se naravi muzejskih tatvin
Sicer je prav v začetku tega tedna EU-jeva policijska agencija Europol objavila poročilo z naslovom Spreminjanje taktik, spreminjanje tarč: razvijajoča se narava muzejskih tatvin. Glede na poročilo postajajo te operacije v evropskih muzejih vse nasilnejše, kar bi lahko kazalo na vpletenost novih kriminalnih mrež, osredotočenih na specifične kulturne artefakte.
Europol ugotavlja tudi, da spadajo plemenite kovine in nakit med prednostne tarče zaradi njihove naraščajoče vrednosti ter preprostosti taljenja zlata in srebra ter izluščenja draguljev. “Podobno so starodavni kitajski porcelanasti artefakti verjetno tarča preprodajalcev kulturnih dobrin za finančno korist. Zaradi velikega povpraševanja jih je verjetno enostavno prodati na umetniškem trgu,” je še mogoče med drugim prebrati v poročilu.
Oglas