Alessandro Orefice uspešno vodi slovenske odbojkarice, ki se ne mislijo ustaviti v osmini finala EP-ja. Foto: Aleš Oblak
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Datum tekme ima za slovenskega selektorja Alessandra Oreficeja še dodaten pomen – prav na dan osmine finala bo praznoval 42. rojstni dan. Pred obračunom z Nizozemsko je posebej za TV Slovenija spregovoril o tem, kaj je v petih tekmah spoznal o svoji ekipi, zakaj evropsko prvenstvo primerja z vlakcem smrti, česa v osmini finala ne smejo več početi in zakaj si člani strokovnega štaba želijo prvenstvo končati brez brad.
Oglas
Imel sem občutek, da vidim ekipo, za kakršno smo delali: odločno ekipo, ki je že od začetka tekme z Nemčijo prikazala agresiven pristop. Videl sem povezano ekipo, ki je v težkih trenutkih delovala skupaj, ekipo, ki ni nikoli odnehala, niti proti Turčiji.
Alessandro Orefice
Za vami je skupinski del, v katerem ste odigrali pet tekem, trikrat zmagali in doživeli dva poraza. Kaj ste v teh petih tekmah spoznali o svoji ekipi?
Dobro vprašanje. Spoznal sem veliko stvari. Še naprej sem spoznaval ekipo, čeprav jo že precej dobro poznam, saj s to skupino delam že tri leta. Nekaj igralk je novih, toda jedro ekipe zelo dobro poznam. Kljub temu pa se ekipa ves čas razvija. Spreminjajo se prizorišča, spreminjajo se cilji, ambicije ostajajo, spreminjajo pa se tudi izkušnje, ki jih igralke pridobivajo med svojimi klubskimi sezonami. Zato je to vedno znova neko odkrivanje. Iskreno povedano, sem imel občutek, da vidim ekipo, za kakršno smo delali: odločno ekipo, ki je že od začetka tekme z Nemčijo prikazala agresiven pristop. Videl sem povezano ekipo, ki je v težkih trenutkih delovala skupaj, ekipo, ki ni nikoli odnehala, niti proti Turčiji, zmagovalki lige narodov, evropski prvakinji in finalistki svetovnega prvenstva. Pri dekletih sem res videl ogromno odločnosti. Videl pa sem tudi tisti težji del – čustveni del, trenutke, ko se še vedno nekoliko vračamo v cono udobja. In trenutke, ko morda nimamo dovolj poguma, da bi v težkih in pomembnih trenutkih naredili določene stvari.
Po predtekmovanju imajo Slovenke že toliko zmag, kot na vseh prejšnjih EP-jih skupaj. Foto: CEV
Toda vse skupaj je še vedno kot vožnja z vlakcem smrti. To jim tudi govorim. Tekma je kot vlakec smrti, so dobri trenutki in so težki trenutki. Igralka postaja izkušena in močna takrat, ko se vse bolje nauči obvladovati takšne trenutke. Tako bo tudi vedno bolje igrala. Sam pa res verjamem, da so vse te stvari, dobre in slabe, del procesa. Del procesa učenja teh deklet, razvoja te ekipe, razvoja posameznih igralk, pa tudi ekipe kot celote, tako za mlajše kot za izkušenejše igralke, ki prav tako doživljajo stvari, kakršnih še niso, čeprav so že dobre in izkušene.
Kaj je tisto, kar se je med prvenstvom spremenilo v miselnosti igralk?
To je pravzaprav tisto, o čemer sem govoril že po tekmi s Poljsko. V njihovih glavah je bilo veliko zavedanja in ambicij, predvsem pa zaupanja v naše sposobnosti. Zavedajo se, kako dobro odbojko lahko igramo, da smo lahko ekipa, ki lahko povzroča težave vsem reprezentancam na tem evropskem prvenstvu in se z vsemi kosa enakovredno. Potem pa lahko ena ali dve žogi odločita rezultat in takšne trenutke je težko obvladovati. Toda tega se zavedamo, to je del odbojke na najvišji ravni. Prav ta miselnost mi je bila pri dekletih zelo všeč. Želim odločno ekipo, ekipo, ki gre proti vsakemu nasprotniku na igrišče po zmago, ki se mentalno bori proti vsakomur in nikoli ne odneha.
Čeprav smo (proti Poljski) odigrali zelo slabo, res zelo slabo tekmo, smo drugi niz izgubili s 26:28. Ena žoga, en protinapad in lahko bi ga dobili.
Alessandro Orefice
Takšno miselnost sem pri njih videl že v Ljubljani, ko smo se pripravljali na te tekme, nato pa tudi na igrišču. Videlo se je tudi proti Poljski. Čeprav smo odigrali zelo slabo, res zelo slabo tekmo, smo drugi niz izgubili s 26:28. Ena žoga, en protinapad in lahko bi ga dobili. Imeli smo žogo za niz. Težko pa je ves čas ohranjati takšno raven. Mislim, da je najtežje ohranjati igro na zelo visoki ravni. To nam je denimo uspelo v evropski ligi, ker smo z mentalnega stališča vedeli, kaj moramo početi, in smo to raven ohranjali skozi celotno tekmovanje. Tudi proti Švedski smo igrali odlično odbojko. Tukaj pa je letvica še višje, raven je še višja. Zato je takšen standard še težje ohranjati. Dekleta vsak dan spodbujam k temu. Tudi pri videoanalizi ali na treningu jim skušam dopovedati, da je pomemben vsak trenutek tekme. Ohranjanje te ravni pa je zdaj povezano tudi z mentalnim delom – s pritiskom in z vsem, kar na takšnem tekmovanju pride poleg same odbojke.
Sorodna novica
Po 3. mestu v skupini v ponedeljek v osmini finala z Nizozemsko
Je to tretje mesto po skupinskem delu dosežek ali izhodišče?
Oboje. Podobno je kot z našo uvrstitvijo v ligo narodov. Enako je. To je bil dosežek, obenem pa nam je dal velik zagon, da smo lahko odločno začeli evropsko prvenstvo. In prav to smo naredili. Tudi to tretje mesto je neverjeten dosežek. Končati pred Nemčijo je bil za nas velik rezultat. Toda to mora biti tudi začetek, začetek nečesa novega, začetek tega, da pogledamo, kaj smo naredili, razumemo, kdo smo, in nikoli ne pozabimo, od kod prihajamo. To je zame nekaj temeljnega in na to ekipo vedno opozarjam – da se moramo spomniti, od kod prihajamo in kje smo začeli.
Toda ta dosežek nam mora dati izjemen zagon za tekmo, ki sledi. Dan po koncu skupinskega dela je bil namenjen počitku, ker je bilo za nami 13 dni, ko niti za trenutek nismo spustili noge s plina. Vemo, da nimamo ogromno možnosti za menjave, zato so bila dekleta res pod velikim fizičnim, tehničnim in mentalnim pritiskom. Sobota je bila zato namenjena predvsem počitku, večerni del pa sestanku in prvi videoanalizi Nizozemske. Želim, da imajo dekleta že v glavah, kdo je naš nasprotnik. Ker igramo 31. avgusta, ne bomo imeli veliko časa za pripravo.
Celoten strokovni štab si bo obril brade v primeru preboja v polfinale EP-ja
Moramo biti pripravljeni, da se usedemo na ta vlakec smrti. In to bo zahteven vlakec smrti, saj je Nizozemska odlična ekipa, fizično močna, izkušena ekipa z odličnim strokovnim štabom. Zato moramo biti pripravljeni. To je tisto, kar se mora mentalno spremeniti pred to tekmo.
Alessandro Orefice
V izločilnih bojih ni popravnih izpitov. Kaj vse se zdaj za vas in za ekipo spremeni z vstopom v izločilne boje?
V bistvu se ne spremeni nič. Spremeni se le to, da je danes nov dan. Dopoldne imamo trening, na katerem bomo preizkusili nekaj situacij. Toda zdaj pravzaprav ni več česa trenirati. Na takšnih tekmovanjih ne treniraš več veliko. Greš na igrišče, aktiviraš telo, ohranjaš igralni ritem in občutek za žogo. Preizkusiš zelo malo taktičnih situacij, predvsem takšnih, za katere pričakuješ, da se bodo pojavile na tekmi. Naredili bomo še nekaj fizičnega dela in pogledali videoposnetke.
Toda nekaj bi si vendarle želel spremeniti in prav na to bom dal velik poudarek. Gre za tisti del, o katerem sem govoril prej. Od zdaj naprej ne obstaja nič drugega kot ekipa. To smo videli že na zadnji tekmi skupinskega dela. Proti Madžarski smo, z vsem spoštovanjem do Madžarske, odigrali dobro tekmo. Zdaj moramo delovati izključno kot ekipa – ne obstaja nič drugega kot ekipa, nič drugega kot energija, nič drugega kot pozitivnost.
Moramo biti pripravljeni, da se usedemo na ta vlakec smrti. In to bo zahteven vlakec smrti, saj je Nizozemska odlična ekipa, fizično močna, izkušena ekipa z odličnim strokovnim štabom. Zato moramo biti pripravljeni. To je tisto, kar se mora mentalno spremeniti pred to tekmo. Moramo priti mentalno pripravljeni, odločni, ostati v svojem mehurčku in ne dovoliti, da bi na nas vplivalo dogajanje okoli nas. Prav tako ne smemo dovoliti, da bi na nas vplivali težki trenutki, saj jih je med tekmo najtežje obvladovati. Ves čas moramo ostati osredotočeni na načrt igre.
To je tisti del, ki ga lahko še nekoliko spremenimo oziroma izboljšamo – da že od prve žoge v tekmo pridemo še bolj odločno. Toda to je proti vsakemu nasprotniku težko. Tudi pri nas se je to videlo. Na tem evropskem prvenstvu smo do zdaj nekoliko spominjali na dizelski motor. Prišli smo na igrišče in včasih čakali, kaj se bo zgodilo. V osmini finala se to ne sme zgoditi, ne more se zgoditi. V tekmo moramo priti zelo osredotočeni in zelo odločni, predvsem pri servisu. Servis je edini element v odbojki, pri katerem imaš osem sekund za razmislek. Ko je žoga enkrat v zraku, v odbojki nimaš veliko časa za razmišljanje, kaj boš naredil. Zato moramo biti izza črte devetih metrov zelo odločni proti Nizozemski, ki ima zelo stabilen sprejem. Na servisu bomo morali opraviti zelo dobro delo in jih poskušati držati čim dlje od mreže, saj imajo podajalko, ki igra zelo hitro. Na to se moramo pripraviti.
Ponedeljkovo tekmo proti Nizozemski (začetek ob 15.00) si boste lahko ogledali v prenosu na TV Slovenija 2. Foto: Odbojkarska zveza Slovenije
Med prvenstvom ste igralkam nekajkrat omenili, naj si dovolijo sanjati. Kaj so zdaj, ko ste v izločilnih bojih, vaše sanje?
Sanje so nekaj drugega kot cilji. To ni isto. Naše sanje so, da si obrijemo brade – celoten strokovni štab. Ekipi smo namreč povedali, da si bo, če pridemo v polfinale, ves strokovni štab obril brado. Dan po četrtfinalu bomo torej prišli brez brad. In to ne bo prav lep prizor. Cilji pa so nekaj drugega in mislim, da so jasni. To sem povedal vsem – medijem in ekipi. Zame je naš cilj četrtfinale. Pred nami je torej še ta tekma. To bo lepa tekma. Tekma, ki jo lahko dobimo. Tekma, na kateri lahko igramo odlično odbojko. Vedno je odvisno od nas. Na tekmo se bomo pripravili po najboljših močeh. Dekletom bomo skušali dati vsa potrebna orodja, obenem pa taktiko čim bolj poenostaviti, da jim bomo pomagali. Lahko odigramo odlično tekmo. Vanjo pa moramo dati glavo, srce in pogum.
Si boste obrili samo brade ali tudi lase?
Ne, lasje mi že sami odpadajo, teh ne bo treba obriti. Z ekipo pa smo sklenili ta
dogovor, zato res upam, da bom lahko sanjal brez brade.
Oglas