Zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma bi se po napovedih moralo začeti 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V več nevladnih organizacijah so v sporočilu za javnost zapisali, da so vse postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. “Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resni.co julija, med parlamentarnimi počitnicami, vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju,” so navedli.
Oglas
Poudarili so, da sta se zakonodajno-pravna služba DZ-ja in širša strokovna javnost do predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki je že bil sprejet, opredelili negativno. “Kljub temu je očitno, da si koalicija od referenduma o tem vprašanju veliko obeta,” so zapisali.
Tak položaj je po njihovih besedah “najmanj nenavaden”. “V teh razmerah smo se odločili umakniti pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Z nadaljevanjem postopka bi se znašli pred dvema referendumoma o vsebinsko skoraj enakem vprašanju, pri čemer bi se razprava o odvzemu že pridobljene volilne pravice spremenila v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev v Sloveniji ‘preveč’ in podobno. V takšno referendumsko tekmo ne želimo privoliti,” so nadaljevali.
“Umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujemo več, temveč da bomo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti,” so poudarili.
Prepričani so, da odvzema volilne pravice na lokalni ravni ni mogoče obravnavati ločeno od “širše ksenofobne politike do priseljencev in pomanjkanja integracijskih programov”. Nedavne spremembe zakona o tujcih otežujejo dostop do tečajev slovenščine, zaostrujejo zahteve glede znanja jezika in pogoje za združitev družine ter zvišujejo zahtevani znesek sredstev za preživljanje. Tujci se zaradi strožjih pogojev ne bodo hitreje in bolje naučili slovenščine niti se ne bodo uspešneje vključili v družbo, dodatno pa bodo obremenjene jezikovne šole in upravne enote, so opozorili.
Pod sporočilo so podpisani Kulturno društvo Gmajna, Albansko kulturno društvo AKD Liria in Kulturni center Danilo Kiš, ki so podali pobudo za razpis referenduma, pa tudi Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Zveza albanskih društev v Sloveniji, Zveza zvez kulturnih društev narodnih skupnosti konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in Infokolpa.
Napovedali so, da bodo svojo odločitev podrobneje predstavili v ponedeljek na novinarski konferenci pred poslopjem DZ-ja. Na njej bodo sodelovali tudi predstavniki opozicijskih strank Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice.
Podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma – potrebujejo 40.000 overjenih – bi sicer lahko začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra.
Pobudniki zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah so potrdili neuradne informacije, da so se odločili za umik pobude. Foto: BoBo
Naslednji korak: opozicijska zahteva za ustavno presojo?
Z umikom pobude bi lahko omogočili opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica, da za novelo zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Zaradi aktivne referendumske pobude zakon doslej ni bil objavljen v uradnem listu, zato se opozicija še ni mogla obrniti na ustavno sodišče.
Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti novele ter za njeno začasno zadržanje, ki so jo pripravili v SD-ju, svoje pripombe pa so dodali tudi v Levici in Svobodi, bi bila lahko s podpisi najmanj 30 poslancev vložena že v prihodnjem tednu, takoj ko bo zakon – dan po objavi v uradnem listu – začel veljati. V vrstah pobudnikov so tako po navedbah N1 očitno prevladala stališča, da imajo več možnosti pri ustavnih sodnikih. Slišati je bilo namreč več pomislekov, ali bi jim sploh uspelo zbrati zadostno število podpisov, glede na nekatere raziskave bi bil močno vprašljiv tudi uspeh na morebitnem referendumu. Če pa bi zdaj ustavni sodniki ugodili vsaj začasnemu zadržanju novele, bi to že pomenilo, da bi na novembrskih lokalnih volitvah volili še po starem zakonu, torej bi kot doslej lahko glasovali tudi državljani tretjih držav.
Izpodbijanje posvetovalnega referenduma?
Odprto medtem ostaja vprašanje posvetovalnega referenduma na isto temo, ki ga je v petek poleg še dveh za 11. oktober razpisal DZ. Pred tem je več ustavnih pravnikov opozorilo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč. Enako je v svojem mnenju poudarila zakonodajno-pravna služba DZ-ja, ki je zapisala, da bi bil razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev v nasprotju z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi.
Leva opozicija se po informacijah N1 o tem, ali bo na ustavnem sodišču izpodbijala tudi odlok o razpisu posvetovalnega referenduma, še ni uskladila. Medtem ko so se v Levici in SD-ju že jasno izrekli za to možnost, pa imajo v največji opozicijski stranki Gibanje Svoboda še vedno pomisleke. Brez podpisov najmanj 19 od njihovih 29 poslancev pa vložitev zahteve na ustavno sodišče ni mogoča.
Kaj prinašajo spremembe zakona?
Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS-u, trojčku strank NSi, SLS in Fokus ter v Resni.ci, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD-ju ter Levici in Vesni.
Zakonu nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Kot so med drugim poudarili, spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za “osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljivi del”. Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij.
Da so spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, so opozorili tudi pri Varuhu človekovih pravic.
Pobudo za referendum o noveli zakona o lokalnih volitvah naj bi umaknili
Oglas