Pobudniki zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah so danes napovedali umik pobude. Kot so pojasnili, želijo s tem preprečiti, da bi se razprava o zakonu spremenila v politično obračunavanje glede vprašanja statusa tujcev v Sloveniji. Ob tem so poudarili, da umik pobude nikakor ne pomeni, da so si premislili glede samega zakona. Njegovo spornost nameravajo nasloviti po ustavnopravni poti. Več nevladnih organizacij je v skupnem sporočilu za javnost zapisalo, da so vse postopke, povezane z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, izvedli pravilno in pravočasno.
Po njihovih navedbah pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija, med parlamentarnimi počitnicami, vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. Pobudniki so opozorili, da sta se zakonodajno-pravna služba DZ in širša strokovna javnost do predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki je bil že sprejet, opredelili negativno. Kljub temu po njihovih besedah očitno obstaja politični interes za referendum.
»V teh razmerah smo se odločili umakniti pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Z nadaljevanjem postopka bi se znašli pred dvema referendumoma o vsebinsko skoraj enakem vprašanju, pri čemer bi se razprava o odvzemu že pridobljene volilne pravice spremenila v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev v Sloveniji ‘preveč’ in podobno. V takšno referendumsko tekmo ne želimo privoliti,« so zapisali.
Umik ne pomeni, da nasprotovanje zakonu ostaja
Pobudniki so posebej poudarili, da njihov umik ne pomeni spremembe stališča do novele. »Umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujemo več, temveč da bomo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti,« so poudarili. Prepričani so, da vprašanja odvzema volilne pravice na lokalni ravni ni mogoče obravnavati ločeno od širše politike do priseljencev in vprašanja njihovega vključevanja v slovensko družbo.
Ob tem so izpostavili tudi nedavne spremembe zakona o tujcih, ki po njihovih navedbah otežujejo dostop do tečajev slovenščine, zaostrujejo zahteve glede znanja jezika in pogoje za združitev družine ter zvišujejo zahtevani znesek sredstev za preživljanje.
Opozorili tudi na posledice sprememb zakona o tujcih
Nevladne organizacije menijo, da strožji pogoji tujcev ne bodo spodbudili k hitrejšemu in boljšemu učenju slovenščine ali uspešnejšemu vključevanju v družbo. Nasprotno, po njihovem bi lahko dodatno obremenili jezikovne šole in upravne enote. Pod sporočilo so podpisani Kulturno društvo Gmajna, Albansko kulturno društvo AKD Liria, Kulturni center Danilo Kiš, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Zveza albanskih društev v Sloveniji, Zveza zvez kulturnih društev narodnih skupnosti konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in Infokolpa.
Svojo odločitev bodo podrobneje predstavili v ponedeljek na novinarski konferenci pred poslopjem državnega zbora. Na novinarski konferenci bodo sodelovali tudi predstavniki opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Umik pobude bi namreč lahko odprl pot opoziciji, da za novelo zakona zahteva ustavno presojo in začasno zadržanje. Prav aktivna referendumska pobuda je bila doslej ena od okoliščin, zaradi katerih zakon ni bil objavljen v uradnem listu. Opozicija se zato še ni mogla obrniti na ustavno sodišče.
Za referendum bi morali zbrati 40.000 podpisov
Če bi pobuda ostala v veljavi, bi lahko podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma začeli zbirati 1. septembra. Za razpis bi potrebovali 40.000 overjenih podpisov, rok za njihovo zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra. Z umikom pobude bo ta pot predvidoma zaprta, hkrati pa se odpira možnost drugačnega pravnega izpodbijanja zakona.
Kaj določa novela zakona?
Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih je državni zbor sprejel sredi junija, državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, odvzemajo volilno pravico na lokalni ravni. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici. Zanje so glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali poslanci Gibanja Svoboda, SD, Levice in Vesne.
Umik referendumske pobude tako ne pomeni konca političnega in pravnega spora glede novele. Nasprotovanje zakonu se bo zdaj lahko preselilo predvsem na ustavnopravno področje, kjer bodo njegovi pobudniki poskušali doseči presojo skladnosti sprememb z ustavo.