Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki pripravlja tečaje slovenščine, opozarja na življenjske okoliščine ljudi, ki prihajajo v Slovenijo. Po njegovem mnenju lahko finančni prispevek pomeni dodatno oviro predvsem za ljudi z nižjimi prihodki. Foto: Radio Slovenija
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Pri tem ima ključno vlogo znanje slovenščine.
Oglas
Predlog sprememb zakona o tujcih, ki je bil do 26. avgusta v javni razpravi, na področju učenja slovenščine prinaša pomembne novosti. Med drugim predvideva, da bi tujci sami pokrili 40 odstotkov stroškov tečaja, odpravljena pa bi bila tudi možnost brezplačnega prvega opravljanja preizkusa znanja.
Sorodna novica
Notranje ministrstvo bi ukinilo brezplačne tečaje slovenščine za tujce
Predlog hkrati predvideva višjo zahtevano raven znanja jezika. Pri nekaterih postopkih naj bi dosedanjo preživetveno raven nadomestila raven A2.
“Znanje slovenskega jezika je ena izmed osnovnih oziroma prvih oblik integracije,” je v radijski oddaji Jezikovni pogovori povedala Katarina Štrukelj, direktorica urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Po njenih besedah so izvajalci tečajev pri ovrednotenju dosedanjega sistema kot eno ključnih težav navedli pomanjkanje motivacije za redno obiskovanje tečajev.
Dogaja se namreč, da se ljudje vpišejo v skupino, potem pa tečaja ne obiskujejo redno. Ker s tem zasedajo mesta, drugi ostajajo na čakalnih seznamih. Izvajalci so zato predlagali, da bi bili tujci pri učenju soodgovorni in bi del stroškov tečaja tudi sami pokrili.
Po trenutnem predlogu bi njihov delež znašal 40 odstotkov, to bi glede na ceno tečaja pomenilo približno 237 do 256 evrov. Katarina Štrukelj je poudarila, da je višina še predmet medresorskega usklajevanja.
“Finančni prispevek lahko nekatere skupine še bolj obremeni”
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki pripravlja tečaje slovenščine, se strinja, da je znanje jezika pomembno in da je treba spodbujati odgovornost pri obiskovanju tečajev. Vendar opozarja na življenjske okoliščine ljudi, ki prihajajo v Slovenijo.
“Priseljenci prihajajo iz različnih življenjskih okoliščin,” je poudaril. “Med njimi so tudi izmensko delo, družinske obveznosti in drugi razlogi, zaradi katerih se nekateri tečajev ne morejo redno udeleževati.”
Po njegovem mnenju lahko finančni prispevek pomeni dodatno oviro predvsem za ljudi z nižjimi prihodki. Priseljenci ob prihodu v Slovenijo pogosto nosijo tudi druge stroške, pozneje pa lahko pripeljejo še družinske člane.
Zlatar zato meni, da bi morala država poleg pričakovanja večje odgovornosti razvijati tudi več različnih oblik tečajev in možnosti za učenje.
Katarina Štrukelj meni, da preživetvena raven, ki pomeni predvsem osnovno sporazumevanje, ni dovolj. “Moramo si prizadevati, da bi se ljudje čim bolje naučili slovenskega jezika,” je dejala. Foto: Radio Slovenija
Tečaji tudi popoldne in na spletu
Katarina Štrukelj odgovarja, da so se pri organizaciji tečajev že prilagodili različnim življenjskim okoliščinam. Tečaje izvajajo tudi popoldne in na spletu.
Sorodna novica
GZS: Spremembe zakona o tujcih bi Slovenijo naredile manj privlačno za tuje delavce
Zakon poleg tega obsega izjeme. Jezikovnega pogoja med drugim ni treba izpolniti starejšim od 60 let, nepismenim in ljudem z določenimi zdravstvenimi težavami ter tistim, ki se vključujejo v izobraževalni sistem.
Po podatkih Urada za oskrbo in integracijo migrantov se je lani tečajev slovenščine udeležilo 6277 ljudi, letos pa do zdaj nekaj več kot 3000. Tečaje izvajajo po vsej Sloveniji. Če so v posameznem kraju skupine polne, udeležence usmerjajo v bližnje kraje, ob povečanem povpraševanju pa urad razpiše dodatne termine.
A2: višja raven, večja ovira?
Ena pomembnejših sprememb je predlagana višja zahtevana raven znanja slovenščine.
Katarina Štrukelj meni, da preživetvena raven, ki pomeni predvsem osnovno sporazumevanje, ni dovolj. “Moramo si prizadevati, da bi se ljudje čim bolje naučili slovenskega jezika,” je dejala.
Franci Zlatar se s tem načelno strinja, vendar opozarja, da je treba pri zahtevani ravni upoštevati različne skupine priseljencev. Za ljudi iz jezikovno bolj oddaljenih okolij, pa tudi za manj izobražene in manj kvalificirane delavce, je lahko doseganje ravni A2 zahtevnejše. “Zanje bo to pogosto velika ovira pri integraciji,” meni Zlatar. Opozarja, da bi kombinacija višje zahtevane ravni in finančne soudeležbe lahko otežila vključevanje.
Po njegovem obstaja tudi nevarnost, da bodo nekateri tujci v Sloveniji ostajali predvsem začasno in da se bo zaradi težav pri izpolnjevanju pogojev migracijski tok samo zamenjal z novimi priseljenci.
Jezik potrebuje tudi gospodarstvo
Znanje slovenščine ni pomembno samo zaradi formalnih pogojev za prebivanje. Oba sogovornika sta opozorila na njegov pomen pri vsakdanjem življenju.
Tujci morajo jezik uporabljati pri urejanju zadev na centrih za socialno delo, v bankah, zdravstvu in drugih ustanovah. Katarina Štrukelj je opozorila, da se lahko zgodi, da se uslužbenci s tujci ne bodo želeli sporazumevati v angleščini, zato je znanje slovenščine pomembno tudi za razumevanje in uveljavljanje pravic.
Ob tem Slovenija vse bolj potrebuje tujo delovno silo. Zato vprašanje učenja slovenščine ni le vprašanje migracijske politike, ampak tudi vprašanje trga dela.
Na pogovorih z gospodarstvom so po besedah Katarine Štrukelj že razmišljali o tem, da bi se učenje jezika bolj vključilo v delovni čas. Ta zamisel za zdaj ni bila do konca razvita.
Več zahtev, pa tudi več podpore
Osrednja dilema predlaganih sprememb tako ostaja, kako uskladiti dve pričakovanji: zahtevati od tujcev več znanja slovenščine in hkrati zagotoviti možnosti, da bodo to znanje lahko tudi dosegli.
Katarina Štrukelj meni, da je višja raven znanja pomembna za uspešnejšo integracijo. Franci Zlatar pa opozarja, da morajo biti ustrezno zagotovljeni tudi čas, denar in dostopne oblike učenja.
Ali bodo vladni ukrepi povečali znanje slovenščine pri tujcih?
Oglas