Slovenska reprezentanca se je vrnila z evropskega prvenstva v Franciji, na katerem je z bronasto kolajno v težavnosti zablestela Lučka Rakovec, pred njo pa je vrhunec sezone, domača tekma svetovne serije v Kopru. To bo jubilejna 30. tekma svetovnega pokala v Sloveniji. Prvih 25 je bilo od leta 1996 v Kranju, zdaj bo peta zapored na Obali. Tam bo še posebej slovesno, nastopila bo tudi najboljša plezalka na svetu, dvakratna olimpijska prvakinja Janja Garnbret. V petek bodo kvalifikacije in polfinale, v soboto pa finale. Slovenski selektor Gorazd Hren se veseli spektakla na zunanji steni na Bonifiki, pod katero se bo zbrala velika množica navijačev.
Gorazd Hren se veseli domače tekme. FOTO: Jože Suhadolnik
Kako pomembno je, da ima Slovenija tekmo svetovnega pokala?
»Plezanje je postalo eden od vodilnih športov v Sloveniji. Seveda se je težko primerjati z nogometom, košarko, kolesarstvom, ampak ko gremo na olimpijske igre, je zaradi Janje najbolj zanesljiva kolajna ravno v športnem plezanju. Ta šport je na tako visoki ravni tudi zaradi domače tekme. Prav je, da uspehe, ki jih nizamo po svetu, pripeljemo tudi na domača tla in se predstavimo še širši publiki, predvsem pa se tudi zahvalimo vsem podpornikom, ki pomagajo našemu športu.«
Janja Garnbret bo branila zmago v Kopru. FOTO: Dejan Javornik
Izpit za inštruktorja plezanja ste opravili leta 1997, leto prej je bila prva tekma v Sloveniji. Težko bi našli človeka, ki ima boljši pregled nad tem, kako se je v 30 letih razvijalo športno plezanje pri nas. Lahko na kratko opišete to pot?
»Ker sem bil ves čas tako vpleten, se mi je vedno dozdevalo, da smo dosegli maksimum, a vedno smo šli še višje. Ko smo bili v Kranju, je bila dvorana vedno polna in je ropotala od navijačev. Ko smo se premaknili v Koper, pa smo si rekli, koliko dvoran bi lahko zapolnili z vsemi temi ljudmi. Razlika je očitna tudi v medijih, včasih nas je malo kdo ‘povohal’, danes pa je polno novic o nas. Infrastruktura se je izboljšala, vpis otrok v plezalne klube je ogromen. Plezanje je postalo eden od paradnih slovenskih športov.«
Velik plus je bilo tudi sprejetje v olimpijsko družino leta 2021, mar ne?
»Točno to. Ledino so tlakovali naši tekmovalci, ki bodo zdaj v Kopru gostje, kot so Martina Čufar, Natalija Gros, Maja Vidmar, Mina Markovič, Klemen Bečan, Domen Škofic … Ti so gradili to, kar mi zdaj nosimo naprej. Predvsem pa je potem vskočila Janja Garnbret in pomagala razviti ta šport do meje, ki si jo zasluži.«
Martina Čufar na krilih navijačev
Martina Čufar je bila prva od »vražjih« Slovenk, ki so krojile svetovni vrh športnega plezanja – prva naša tekmovalka, ki je slavila zmago v svetovnem pokalu, prva, ki je postala svetovna prvakinja, in prva, ki se je prvega mesta veselila pred domačim občinstvom (leta 2001 v Kranju). »Ja, ta zmaga je bila res nekaj posebnega. Pokal s te tekme je še vedno doma in dela družbo zlati lovoriki s svetovnega prvenstva 2001 ter pokaloma moje prve zmage v svetovnem pokalu v Chamonixu 2001 in Serre Chevalierju 2002. To so zame najvrednejši rezultati. Takrat smo plezali še superfinale, ker sva bili z Muriel Sarkany izenačeni. Meni je bilo to super, ker v superfinalu lahko res plezaš popolnoma sproščen. Nisem imela česa izgubiti, kolajna je bila že v žepu, tako da sem samo plezala na krilih domačih navijačev.«
Martina Čufar FOTO: PSZ
Vi ste januarja podaljšali pogodbo do leta 2028 in Los Angelesa. Začeli ste leta 2016. Je ta sezona nekako zatišje pred neurjem, tudi verjetno za trenerja malo manj stresna, kakor bosta naslednji dve?
»Bi rekel, da in ne. Gotovo je manj stresa, kot ga bo v naslednjih dveh letih, saj olimpijske igre štejejo največ. Toda opažam, da tudi letos nihče ne počiva. Vsi v svetovnem pokalu so zagreti, presenečen sem, ker je bila skozi celotno sezono konkurenca res na najvišji ravni, če odštejemo Janjo, ki je bila le na nekaterih tekmah.«
Janja Garnbret bo prišla v Koper, kjer se obeta praznik. Kako se veselite vsega, kar se bo dogajalo?
»Kadar je Janja z nami, mi vedno zelo veliko pomeni. Če je to še na domači tekmi, pa še toliko več. Marsikdo pride samo zaradi nje, kot celotna reprezentanca pa smo z njo bistveno močnejši.«
Mina Markovič: Nepozabno 2015
Mina Markovič je štirikrat zmagala v Kranju. »Seveda so spomini na domače zmage lepi. Najbolj mi je ostala v spominu zadnja zmaga leta 2015. Kot mnoge v Kranju je bila zadnja v sezoni in tudi to leto se je na njej odločal skupni seštevek svetovnega pokala. Med Jain Kim in mano je bila še vedno odprta skupna zmaga, tisto leto je bilo res precej na tesno. Zmaga na tej tekmi, predvsem zaradi res precejšnjega pritiska in teže tekmovanja, mi je pomenila res ogromno. Sploh ker sem se med to sezono spogledovala z morebitnim odhodom z mednarodnih tekmovanj, ker bi bil to res lahko ‘sanjski’ zaključek kariere. To je bilo nekaj najlepšega. Od vseh podelitev se še zdaj precej intenzivno spomnim te leta 2015, z vso zbrano ekipo in sotekmovalkami v prvi vrsti ter dvakrat zapored odpete himne.«
Mina Markovič FOTO: PZS
Maja Vidmar: Sanjsko leto 2007
Maja Vidmar (zdaj Štremfelj) je v svoji sanjski sezoni 2007 nanizala šest zaporednih zmag na tekmah svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, v tistem letu pa si je z zlatom pred domačimi navijači v Kranju priplezala tudi skupno zmago svetovnega pokala. »Leto 2007 je bilo res posebno, saj sem si z zmago v Kranju priplezala skupno prvo mesto v svetovnem pokalu. Že po polfinalu sem vedela, da je skupna zmaga moja, in to je bil tisti čustveni trenutek, ki sem si ga najbolj zapomnila. Naslednji dan v finalu je bilo plezanje le še nagrada in navijaška spodbuda mi je dala krila, da sem na koncu zmagala.«
Maja Vidmar FOTO: Blaž Samec
Bečan: Posebna zmaga
Klemen Bečan se je leta 2008 v Kranju zapisal v zgodovino slovenskega športnega plezanja kot naš prvi moški zmagovalec svetovnega pokala. »Zelo dobro se spomnim, čeprav je odtlej minilo že kar nekaj let. Spomnim se predvsem občutka po nastopu zadnjega tekmovalca, ko sem ugotovil, da sem zmagal. Takrat se mi je vse skupaj zdelo precej nerealno. Do takrat sem bil največ tretji, potem pa sem kar naenkrat zmagal pred domačo publiko. Posebej se spomnim tudi vzdušja v dvorani. Kranj je bil vedno nekaj posebnega, ampak tisti večer je bilo res noro.«
Klemen Bečan FOTO: PZS
Natalija Gros: Srebro kot zlato
Natalija Gros Kunaver je bila prva Slovenka, ki je osvojila naslov evropske prvakinje, na domači tekmi v Kranju pa je kar štirikrat stopila na zmagovalni oder. »Najbolj mi je ostala v spominu tekma iz leta 2002, ko sem bila druga. Srebra sem se razveselila, kot bi bilo zlato, z menoj pa tudi kranjsko občinstvo. Še danes se spomnim, da mi je v ozadju, ko sem plezala drugo polovico smeri, igrala pesem Breakfast at Tiffany’s. Spomnim se tudi, da je bilo posebno doživetje, ko je leta 2006 na zmagovalno stopničko stopila Maja Vidmar, jaz pa sem ji delala družbo na tretji stopnički, najbolj čarobno pa je bilo, ko nas je leta 2008 z zmago pred domačim občinstvom razveselil Klemen Bečan, Maja Vidmar je bila druga, jaz pa peta. Takrat je bilo v zraku prav posebno veselje še ob prvi moški domači zmagi.«
Natalija Gros FOTO: Uroš Hočevar