Veliki filmski festivali so zaradi pozornosti, ki jo pritegnejo, priložnost, da skupine z različnimi interesi te predstavijo z večjim odmevom. Letos je precej pozornosti vzbudil poziv skupine Vennice4Palestine, v katerem številne z različnimi umetnostnimi zvrstmi povezane znane osebe zahtevajo od organizatorjev, da med filmskim festivalom v Benetkah, začel se bo v sredo in bo trajal do 12. septembra, izobesijo palestinske zastave.
Med člani skupine je tudi 85-letna francoska pisateljica Annie Ernaux, dobitnica Nobelove nagrade za književnost leta 2022. Poleg nje je najbolj znan podpisnik nekdanji frontman rock skupine Pink Floyd Roger Waters. Ta je že dolgo znan kot goreč zagovornik pravic Palestincev, pri čemer gre pogosto tako daleč, da ga obtožujejo antisemitizma. Waters pravi, da ni antisemit, ampak antisionist, in razglaša odnos Izraela do Palestincev za apartheid. Pod poziv so se podpisale tudi znane osebe iz sveta filma Marco Bellocchio, Laura Morante, Abel Ferrara, Alba in Alice Rohrwacher, Toni in Peppe Servillo ter Valeria Golino.
Med filmi na uradnem seznamu v Benetkah bosta tudi dva v režiji palestinskih filmarjev, Al Mowaten Osama, kar bi lahko prevedli kot Državljan Osama Ahmeda Hasuna, in Hivar ma’ albahr ali Pogovori z morjem Muajada Alajana. Prvi govori o fotografu, ki poskuša uskladiti vlogo očeta in kronista vojne v Gazi, drugi o 60-letnem Palestincu, ujetem v mrežo izraelske birokracije.
Poleg izobešanja zastav, ki je predvsem simbolično, člani skupine Vennice4Palestine zahtevajo tudi bolj konkretne stvari. Poudarjajo, da je nujna popolna transparentnost vseh vpletenih v filmske projekte in da je treba končati sodelovanje z vsemi povezanimi z izraelsko oblastjo. Organizatorje festivala so tudi pozvali, naj prekličejo povabila filmskima igralcema Gerardu Butlerju in Gal Gadot, ker sta izražala podporo Izraelu; Gadotova je sicer državljanka Izraela in je odslužila tamkajšnji obvezni dvoletni vojaški rok za ženske.
Nobelova nagrajenka Annie Ernaux je pisateljica in profesorica francoske književnosti. Čeprav je jasno opredeljena levičarka in feministka, o njenem pisanju pravijo, da je nevtralno in da v njenih knjigah ni zaslediti osebne usmeritve, kakor je bilo značilno za francoske pisce iz prejšnje generacije, posebno v 50. letih prejšnjega stoletja. Objavljati je začela v 70. letih, pogosto posega po avtobiografskih motivih. Ena od tovrstnih knjig je Mémoire de fille (Spomini dekleta). S temami iz nje, spomini na leto 1958, ko je izgubila nedolžnost, se je začela ukvarjati že leta 1982, a je delo izšlo šele leta 2016. Po njem je režiserka Judith Godrèche posnela istoimensko dramo, ki so jo spomladi letos predvajali na festivalu v Cannesu.