Levo Gorenšček, desno Zorko. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Sindikalne centrale bodo jutri (torek) začele zbirati podpise za razpis referenduma proti zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije oz. o intervencijskem zakonu. Sindikati menijo, da gre za poseg v solidarnost in socialno državo, medtem ko gospodarstvo ukrepe podpira.
Oglas
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov in Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice sta v Odmevih v pogovoru s Tanjo Starič komentirala morebitni referendum, ki bo izveden, če bodo sindikati do 5. oktobra zbrali 40.000 podpisov.
Sorodna novica
Štrukelj: Z nasprotovanjem intervencijskemu zakonu branimo slovensko ustavo
Pričakujete, da boste podpise zbrali še pred rokom 35 dni. Kaj bo ključni poudarek vaše kampanje?
Zorko: Poudarkov je več. Prvi je, da zakon dejansko pomeni spremembe raznih sistemov v državi: socialne varnosti, stabilnosti pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema, javnega šolstva in še bi lahko našteval. Drugi: državljanke in državljani predstavljajo jasno odločitev, jasno izražajo voljo, da želijo v tej državi soodločati. Torej, da politiki nimajo neomajnega štiriletnega mandata, ampak da lahko in tudi mora politika z referendumom preizkušati, ali so zakoni pravilni ali ne. Tretji: razvoj Slovenije se ne more graditi na razgradnji socialne države, na razgradnji solidarnosti. Kajti socialne pravice, pravice zaposlenih, mladih in starejših, upokojenk in upokojencev, niso kamen spotike, niso ovira razvoja, ampak ravno obratno. Brez tega ne more biti razvoja.
Boste v kampanji sodelovali z opozicijo, s politiko, ali boste sami vodili kampanjo?
Zorko: Tu ni nobene povezave s politiko, gre za sindikalno akcijo, ki smo jo sprožili sindikati, ker menimo, da gre predlagani zakon v napačno smer in da škoduje ljudem. Moram pa poudariti, da smo vedno podprli dobre predloge, ne glede na to, ali so prihajali z leve ali z desne strani.
Gospodarska zbornica zakon podpira. Boste aktivno sodelovali v kampanji?
Gorenšček: Zakon prinaša precej pozitivnih sprememb, tudi za gospodarstvo, ne pa samo za gospodarstvo. V glavnem naslavlja vse državljane Republike Slovenije. Kar se gospodarskih vsebin tiče, so to razvojna kapica, pet odstotkov nižji DDV, spremembe pri obdavčitvi normirancev. Vse drugo je več ali manj namenjeno vsem preostalim prebivalcem. Jaz si ne morem predstavljati, kako more sindikalna organizacija nasprotovati zakonu, ki prinaša vsem ljudem nekaj več. Kaj prinaša več? Manj bodo porabili za osnovne življenjske potrebščine, prehrano, manj bodo porabili za energente, nižje bi morale biti najemnine. Prinaša večjo kupno moč za državljane, za zaposlene v Republiki Sloveniji, tudi za tiste, ki jih zagovarja sindikalna stran.
Kako lahko nasprotujete nečemu, kar je dobro za državljane?
Zorko: Ker ne vemo, ali smo z gospodom Gorenščkom brali enak zakon. Namreč, to je zakon, ki v državni proračun, v socialne blagajne, zdravstveno, pokojninsko blagajno prinese okoli milijardo evrov manj. To se bo seveda poznalo. In to je zakon, ki dejansko govori o socialni kapici za 1,6 odstotka zaposlenih v tej državi, ki imajo plačo več kot 7500 evrov. Za 98,4 odstotka ta zakon ne bo prinesel niti centa več. Kar se tiče DDV-ja, niti ene, ampak resnično niti ene garancije ni v tem zakonu, da bodo trgovci znižali cene osnovnih življenjskih potrebščin. Glede najemnin, predvsem glede mladih, bi to pomenilo, da bi morali najemodajalci dajati pogodbe vsem najemojemalcem z nižjo najemnino. Res bi rad videl najemodajalca, ki bo prostovoljno znižal najemnino in s tem najemniku dal novo pogodbo. Dvomim, da se bo to zgodilo. Ta zakon bo imel posledice za vse državljane. Za 1,6 odstotka zaposlenih v tej državi, ki so že danes bogati, bo prinesel še več. Za ostale ljudi pa bo imel negativne posledice tako na zdravstvu, šolstvu, socialnih agencijah in podobno.
Gorenšček: To je sindikalna predpostavka, da bodo zato manjši socialni transferji, manj pravic v zdravstvu in šolstvu in tako naprej. Mi delodajalci gledamo predvsem v dobro naših zaposlenih in iste zaposlene zagovarjajo tudi sindikalisti. In eni in drugi bi se mogli združiti v smeri, da naši zaposlenim povečamo kupno moč njihovih plač. Vprašanje je, ali se bodo res znižale cene v trgovinah, ali bodo najemnine res nižje. Lahko ne takoj, lahko pa ne bodo več rasle na tak način. To pomeni, da naslednje podražitve oziroma uskladitve z inflacijo zaradi tega ne bo. V vsakem primeru se to bo poznalo na večji kupni moči. Zakaj bi bili mi zagovorniki države, ki nam sama ponuja te zakonske spremembe? Zakaj bi mi branili proračun? Država, politika, ki nam to ponuja, predlagatelj tega zakona, že ve, kako bo zakrpal to luknjo v državnem proračunu in ne moremo biti vedno tako črnogledi, da bi pomislili na to, da nam bodo za to zmanjšali druge ugodnosti na socialnih transferjih in na pravicah, ki jih imamo iz zdravstva in iz pokojninske blagajne.
Šli smo že kar na vsebino, ki bi sicer predmet predreferendumskih soočenj. Takrat bodo tudi podatki na mizi in se bodo ljudje, upajmo, lažje odločili. Hkrati pa bo to jesen cela vrsta referendumov. Že 11. oktobra naj bi bili štirje referendumi. Ali se ne bojite, da bodo ljudje prenasičeni z referendumi in ne bodo več vedeli, o čem pravzaprav odločajo?
Zorko: Ta bojazen seveda obstaja, vendar je treba vedeti, da je vlada oziroma parlamentarna večina sprožila tri dodatne, torej posvetovalne referendume, in kampanje se bodo dejansko začele s 1. septembrom. Vendar smo v sindikatih prepričani, da bodo ljudje šli na ta referendum in da bodo glasovali proti zakonu. Glas za to pomeni, da želimo si solidarno, socialno, pravično državo, kje je šolstvo cenjeno, kjer so zdravstvene storitve vsem dostopne in kjer imajo upokojenci dostojne pokojnine. Še to: vlagatelji zakona niti na enem mestu v samem gradivu in tudi do sedaj niso pojasnili, kje bodo dobili manjkajoča finančna sredstva iz državnega proračuna. Zato je reči, da politika ve, napačno. Politika očitno ve, kdo s tem pridobi.
Gorenšček: Politiki smo na volitvah zaupali, da vodi našo državo, dajmo ji zaupati še naprej. Vrnil bi se rad samo na ta slogan, ki ga imajo sindikalisti: to je zakon za bogate, samo 1,6 odstotka – oziroma po naših izračunih 1,3 odstotka – bo imel korist zaradi razvojne kapice iz tega zakona. Mene prav to skrbi in žalosti: da je v Sloveniji samo 1,3 odstotka takšnih delovnih mest, razvojnih delovnih mest, najzahtevnejših delovnih mest, kjer lahko ljudje zaslužijo več kot 7500 evrov. V tujini je to razmerje bistveno bolj naklonjeno tem razvojnim delovnim mestom, mestom z visoko dodano vrednostjo kot pri nas. Dejstvo je, da si bodo s povečanjem kupne moči lahko vsi privoščili več, in to pomeni, da bodo vsi državljani Republike Slovenije bogatejši.
Zorko: Geslo je proti razkroju Slovenije. Kupna moč se ne bo povečala, kajti povečali se bodo izdatki za zdravstvene storitve … to je posledica tega predloga.
Gorenšček in Zorko o referendumu o intervencijskem zakonu
Oglas