Jonas Žnidaršič je kviz Lepo je biti milijonar na Pop TV vodil šest sezon, leta 2007 pa se je kviz pod imenom Milijonar z Jonasom preselil na TV Slovenija. Od takrat je tudi ta fotografija. Kviz so na različnih televizijah vodili tudi Boštjan Romih, Slavko Bobovnik in Jure Godler. Foto: Stane Sršen
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Krajnc, dolgoletni urednik v Razvedrilnem programu TV Slovenija, se je kot scenarist in režiser podpisal pod dokumentarni film V iskanju pravega odgovora, ki se fenomena televizijskih kvizov loteva z več vidikov – formatov, voditeljev, tekmovalcev, zahtevnosti vprašanj in pomena ponujenih odgovorov.
Oglas
Dokumentarec V iskanju pravega odgovora si bo mogoče ogledati dva nedeljska večera, 6. in 13. septembra, ob 20.00 na TV Slovenija 1.
“Prvi kvizovski formati so se v 50. letih prejšnjega stoletja pojavili v ZDA in Veliki Britaniji, prve domače oddaje z elementi kviza pa so gledalci videli že v začetku 60. let. Za socialistično oblast, ki je z zadržkom sprejemala novosti dekadentnega zahoda, forma kviza ni bila vprašljiva. To se še najbolj opazi pri pionirskih in mladinskih kvizih, ki so pridno utrjevali snov iz NOB-ja in revolucije. V osemdesetih, ko je vsa Jugoslavija gledala Kviskoteko, je ljubljanska televizija ponujala bolj križankarsko-ugankarske vsebine. In Mišo Molk, ki ima precej zaslug, da so križanke postale del slovenskega DNK-ja. Konec 90. let je britanska javna komercialna mreža ITV lansirala svetovno uspešnico Who wants to be a millionaire?, ki ga je leta 2000 začela predvajati televizija Pop TV. Kviz z voditeljem Jonasom Žnidaršičem je postal velika uspešnica in od takrat naprej lahko na slovenskih televizijah gledamo le še tuje kvizovske formate,” je Krajnc za uvod opisal zgodovino razvoja televizijskih kvizov doma in “čez plankami”.
Zlatko Šugman v oddaji Glasbena križanka leta 1971. Foto: Milan Kumar
Visoka denarna nagrada ne zagotavlja, da bo kviz uspešnica
Pri pripravljanju dokumentarca je prečesal ogromno domačih in tujih televizijskih kvizov in se spustil v njihovo drobovje. Je med tem uspel najti tisto “skrivno sestavino”, ki je odločilna, da neki kviz postane uspešnica, drugi pa se izgubi v povprečju? Je lahko dejavnik tudi karizma voditelja, dramaturški lok oddaje, višina denarne nagrade? “Predvsem mora biti format oddaje narejen tako, da pritegne gledalce. Da je neka zgodba, dramaturgija. Pri Milijonarju in Jokerju je to razmerje med voditeljem, ki z vsakim novim vprašanjem pokaže svojo simbolno moč nad tekmovalcem in gladiatorjem, ki se s pravilnimi odgovori dviga ali spušča po denarni lestvici. Ali Najšibkejši člen, kjer tekmovalci taktizirajo, kako se znebiti najpametnejših. Kviz Na lovu temelji na tem, da se tekmovalci, vsak zase in vsi skupaj, merijo z izbranimi in razgledanimi posamezniki, ki jim pravijo lovci. Pri voditeljih je pa tako: slab lahko uniči dober format, dober pa ne more rešiti slabega kviza. Višina denarne nagrade je lahko pomembna, ni pa odločilna,” je Krajnc dejal v pogovoru za MMC.
Sorodna novica
Kvizi so potencirana človeška izkušnja
Idealen tekmovalec ima znanje, reflekse in neuničljivo samozavest
Formati televizijskih kvizov se med seboj precej razlikujejo – pri nekaterih sta v ospredju načitanost in faktografsko znanje tekmovalca, pri drugih je treba pokazati več analitičnosti in temeljitega premisleka, spet pri tretjih pridejo na plan hitri prsti. Krajnc o tem, ali se je čez desetletja profil “idealnega tekmovalca” v TV-kvizih kaj spremenil, pravi: “Težko si je zamisliti fotorobot idealnega tekmovalca, saj imamo opravka z različnimi formati: pri ugankarskih ali križankarskih kvizih, besednih igrah in kvizih znanja, kjer se tekmovalci merijo med seboj, sta vsekakor pomembna tudi hitrost in iznajdljivost. Pri kvizih tipa Milijonar ali Joker je zgodba malce drugačna. Tam si lahko tekmovalec vzame čas za premislek, lahko izloča ponujene odgovore, če ne pozna odgovora na pravega. Zdaj, če poenostavim, idealen tekmovalec v televizijskih kvizih je nekdo, ki ima veliko znanja, dobre reflekse in neuničljivo samozavest.”
Bojan Krajnc je nekdanji voditelj oddaje Studio City ter avtor formatov številnih uspešnih televizijskih oddaj, kot so Tistega lepega popoldneva, Hri-bar, As ti tud not padu, Ugani, kdo pride na večerjo, Zaigraj še enkrat, sam, Poldnevnik in Bučke, letos pozimi pa se je podpisal tudi pod športno-zabavno oddajo Vse naše igre, v kateri je voditelj Aleš Smrekar pred zimskimi olimpijskimi igrami v Italiji z nekdanjimi olimpijci obujal spomine. Krajnčev opus obsega več kot tisoč oddaj, animiranih prispevkov, nanizank, celovečernih filmov in nagrajenih dokumentarcev. Maja je prejel tudi priznanje RTV Slovenija za izjemne dosežke v daljšem delovnem obdobju. Foto: RTV Slovenija/Adrian Pregelj
Ne glede na to, o kateri slovenski televizijski postaji govorimo, vse od preloma tisočletja lahko na malih zaslonih gledamo le še tuje formate kvizov. Edina izjema so Male sive celice, kviz za osnovnošolce, ki je na sporedu javne televizije že dobrih 30 let. Avtorski formati za odrasle pa so praktično izumrli. “Dejstvo je, da se naši uredniki in producenti zadnje četrt stoletja raje odločajo za preverjene globalne formate, kot pa da bi tvegali s konceptom, ki je plod domačega znanja in produkcije. Za kaj takega je dandanes pač treba imeti tudi nekaj poguma, občutka in zaupanja v sodelavce in ustvarjalce. Seveda pa to še ni zagotovilo, da bo kviz na koncu uspešen ali da ga bomo z lahkoto prodali na globalnem trgu formatov,” je glede tega dejal Krajnc, ki pa meni, da to ni največji “minus” slovenske kvizovske skupnosti.
Udeleženci letošnjega posamičnega državnega prvenstva v kvizu. Foto: Rok Šinkovc
Kandidatov, ki so se pripravljeni izpostaviti pred kamero, je pri nas (pre)malo
Sorodna novica
Ivan Trajkovič: Imam polno glavo podatkov, ki mi ne bodo prišli prav nikjer drugje kot na kvizih
Težava se skriva drugje, opazimo jo lahko vsi, in to že ob bežnem preklapljanju kanalov in spremljanju različnih kvizov na naših televizijah. Prej kot slej se na zaslonu pojavijo isti znani obrazi, ki hodijo od studia do studia, kjer se borijo za zmago in denarne nagrade. Nabor tekmovalcev, ki se pri nas prijavljajo na različne televizijske kvize, je namreč zelo plitek in že precej izčrpan, saj je število kandidatov, ki so pripravljeni stopiti pred kamere, precej omejeno.
“Gledalec v kvizih običajno preverja in primerja lastno znanje in se navdušuje nad tekmovalci, ki veliko vedo. Seveda so pa tudi takšni, ki se v varnem domačem zavetju naslajajo nad neznanjem drugih, medtem ko sami ne zberejo toliko poguma, da bi se prijavili na avdicijo. In ravno iz tega izhaja največja težava naše domače kvizovske produkcije: skromen bazen tekmovalcev. Formati kvizov z enim ali dvema tekmovalcema na teden brez težav trajajo več sezon, zatakne se pri kvizih, kjer nastopa več tekmovalcev celo večkrat tedensko. Kaj takega pri nas ne more trajati prav dolgo,” je opozoril Krajnc.
Še več, poznavalci pravijo, da v Sloveniji ni več kot sto kakovostnih kvizarjev. Peščica najboljših se zadnja leta udeležuje domačih in mednarodnih kvizovskih tekmovanj, kjer dosegajo rezultate, ki našo državo uvrščajo v srednji evropski kakovostni razred. Na tem področju precej zaostajamo na primer za Hrvaško, ki sodi med kvizovsko najbolj razvite države v Evropi.
Kviskoteka je bil televizijski kviz, ki ga je predvajal TV Zagreb. Na malih zaslonih ga je bilo mogoče gledati 15 let, med letoma 1980 in 1995. Prve štiri sezone ga je vodil Ivan Hetrich, od leta 1984 naprej pa Oliver Mlakar, ki velja tudi za zaščitni obraz te oddaje. Foto: Arhiv TV Slovenija
Slovenski tekmovalci po uspešnosti v evropski sredini
Kaj Hrvati na tem področju delajo drugače ali bolje od nas? “Na hrvaški javni televiziji so po zaslugi Laza Goluže kvizi programska stalnica že od sredine 60. let prejšnjega stoletja. Največji vpliv na generacije kvizarjev v regiji je nedvomno imela zagrebška Kviskoteka. Slovenija se je v 80. in 90. letih bolj usmerila v uganke in televizijske križanke, formate, ki si jih je izmislil Dušan Hren. Kar je bližje slovenskemu značaju. Za razliko od Hrvatov in Srbov nismo tako nastopaški in samozavestni, bolj nas zanima, kaj bodo rekli sosedje ali sodelavci. Če malo pretiravam, povprečen Slovenec se najbolj znajde s križanko nekje v kotu, skrit pred žarometi. Hrvaška je danes med petimi kvizovsko najbolj razvitimi državami v Evropi. Slovenija je nekje v tretji ligi, skupaj z Avstrijo, Francijo, Poljsko, Bosno, a še vedno pred Francijo, Španijo, Češko ali Italijo. Imamo nekaj dobrih kvizarjev, ki se na svetovnih prvenstvih in lestvicah uvrščajo okoli 500. mesta. Hrvati jih imajo dvajset med prvimi stotimi,” je dejal Krajnc in ob tem dodal: “Primerjajte težavnost vprašanj v hrvaški Potjeri in slovenski verziji Na lovu. In če k temu dodamo, da je uspešnost lovcev v kvizu Na lovu vsaj za 10 odstotkov višja kot v Potjeri, je jasno, da nimamo neke široke baze kakovostnih kvizarjev. Potjero na HRT vrtijo že od leta 2013, na Pop TV pa se sprašujejo, ali bodo sploh imeli dovolj tekmovalcev za tretjo sezono.”
S pojavom pub kvizovske subkulture, ki je zacvetela po covidu, se stvari tudi v Sloveniji sicer počasi obračajo na bolje.
Še vedno pa ni prav veliko TV-kvizov, pri katerih je v igri veliko denarja. Zadnja leta je bilo 20.000 evrov v Jokerju največ, kar je bilo mogoče dobiti, kar je uspelo sedmim tekmovalcem. V času Jonasovega in pozneje Romihovega Milijonarja na Pop TV je najvišji znesek, 10 oziroma 15 milijonov tolarjev (dobrih 40.000 evrov), osvojilo šest tekmovalcev.
Sorodna novica
Odločilen je bil Skype: 27-letni raziskovalec na fakulteti za farmacijo osvojil 20 tisočakov
Prihodnost: tekmovalci proti umetni inteligenci?
Danes so vsi faktografski odgovori le klik stran, od jutra do noči smo zasipani z različnimi informacijami, nekajsekundnimi videoposnetki in predlogi za poslušanje podkastov, umetna inteligenca pa nam ves čas vsiljuje svojo pomoč. Do kod jo spustiti v svet kvizov, ki vendarle pripadajo “stari šoli” televizijske zabave?
“Faktografija je osnova kvizov, ki temeljijo na splošni razgledanosti. Resni sestavljavci vprašanj bodo podatke še naprej preverjali tudi v knjigah in enciklopedijah. Resda so podatki na spletu hitreje dosegljivi, je pa tam tudi precej dezinformacij. Umetna inteligenca že danes pomaga pri sestavljanju vprašanj za kakšne pub kvize, ni pa še tako zanesljiva, da bi upravljala resne televizijske kvize, kjer je v igri veliko denarja. Bi pa morda bil zanimiv kvizovski format, v katerem se pametni posamezniki ali skupine merijo z umetno inteligenco. Nekakšna nadgradnja kviza The Chase,” je Krajnc razgrnil eno izmed možnosti, kakšne televizijske kvize bi lahko gledali v prihodnosti.
Pregled domačih in tujih TV-kvizov in najboljši slovenski udeleženci kvizov (podatke je zbral Bojan Krajnc)
Prvi kvizi TV Ljubljana:
1957 – Korajža velja, ugankarski kviz, režija Mirč Kragelj
1960 – Poznaš svoj domači kraj?, režija Fran Žižek
1961 – TV transverzala, režija Fran Žižek
1969 – Avtomoto kviz, 1969, režija Lado Troha
1971 – Glasbena križanka, režija Anton Marti
Prvi otroški in mladinski kvizi TV Ljubljana:
1958 – Spoznavajmo svet in domovino, televizijski prenos radijskega kviza
1960 – Pogum in dobra volja, režija Mile Korun
1969 – Niti našega življenja, režija Andrej Stojan
1971 – Vsi vemo vse, pionirski kviz, režija Lado Troha
Najbolj priljubljeni ameriški kvizi 20. stoletja:
Family Feud, 1976
Wheel of Fortune, 1975
Jeopardy!, 1964
The Price is Right, 1956
The $64.000 Question, 1955
Najboljši britanski kvizi 20. stoletja:
Who Wants to Be a Millionaire?, 1998
Countdown, 1982
Mastermind, 1972
The Generation Game, 1971
University Challenge, 1962
Najboljši britanski kvizi po letu 2000:
The 1 % Club, 2022, ITV
Pointless, 2009, BBC
The Chase, 2009, ITV
Only Connect, 2008, BBC
The Weakest Link, 2000, BBC
Izidi 1. posamičnega državnega prvenstva v kvizu (maj 2026, 29 tekmovalcev, 200 vprašanj):
1. Luka Trontelj, 121 točk
2. Urban Drnovšek, 117 točk
3. Viktor Zelj, 111 točk
4. Janko Stankić, 105 točk
5. Tadej Ojstršek, 101 točka
Najboljše uvrstitve slovenskih kvizarjev na posamičnem svetovnem prvenstvu (junij 2026, 1782 tekmovalcev, 240 vprašanj):
306. Luka Trontelj, 117 točk
340. Urban Drnovšek 114 točk
427. Janko Stankić, 108 točk
553. Didrik Mešiček, 100 točk
V iskanju pravega odgovora, 1. del, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov
Rado Časl v pionirskem kvizu Vsi vemo vse leta 1972. Foto: Milan Kumar
Milanka Bavcon in Milan Kalan v TV-kvizu 3×7 leta 1974. Foto: Milan Kumar
Pavle Rakovec v kviz vprašanjih iz TV klobuka leta 1989. Foto: Stane Sršen
Violeta Tomić v kvizu Najšibkejši člen leta 2003. Foto: Stane Sršen
Oglas