Tekmovalnih smuči še zdaleč ne namerava postaviti v kot, a Anže Lanišek je v Zakopanah vendarle naredil prvi korak proti vlogi, v kateri bi ga lahko nekoč spremljali po koncu kariere. Mladim skakalcem iz Mengša je delil nasvete in priznal, da ga vleče v trenerske vode. “To je prvi korak do tega, da postanem trener,” je povedal.
Izkušeni slovenski skakalec Anže Lanišek se je pretekli konec tedna mudil v Zakopanah, kjer je bil gost tekmovanja za pokal Tater. Njegova vloga pa ni bila omejena zgolj na podeljevanje nagrad. Član SSK Mengeš je čas izkoristil tudi za delo z mladimi slovenskimi skakalci, ki so nastopali na kompleksu Srednja Krokiew.
In prav tam je lahko nekoliko okusil tudi drugo stran športa. Na vrhu zaletišča ni tako kot ponavadi razmišljal o lastnem skoku, ampak svoje znanje in občutke prenašal na mlajše.
“To je prvi korak do tega, da postanem trener, vendar bi rad v svoji tekmovalni karieri še veliko dosegel, zato to še ni konec. Ta teden sem vzel nekoliko drugače in res sem vesel, da smo lahko prišli sem na tako lep dan in na tako dobro organizirano tekmovanje. Hvala Kamilu (Kamil Stoch, op. a.) in Ewi (Kamilova žena, op. a.) za povabilo, upam, da se bomo še vrnili,” je za poljski skijumping.pl dejal 30-letni Lanišek.
Vleče ga predvsem delo z mladimi
Videti je, da ima Lanišek že začrtane določene smernice, kaj bo počel po koncu kariere. Ko bo nekoč tekmovalne smuči postavil v kot, se od športa, ki mu je dal praktično vse, noče kar umakniti.
“Rad bi ostal v smučarskih skokih kot trener, predvsem pri delu z mladimi otroki. To je nekaj, kar bi v prihodnosti rad podrobneje spoznal. Delam prve korake, da poskusim in vidim, kako je to delo videti iz ozadja. Včasih je lahko precej zahtevno in je drugačno od tega, kar vidim kot tekmovalec. Zaradi tega dobim povsem drugačen pogled,” je pojasnil.
Anže Lanišek ima ogromno skakalnega znanja in izkušenj, ki bi jih lahko po koncu kariere prenašal na mlajše rodove.
Foto: Aleš Fevžer
Biti trener v smučarskih skokih je povsem drugačna vloga kot biti skakalec. Občutke na skakalnici, razmišljanje in znanje moraš znati prenesti na drugega ter mu jih pravilno razložiti. Pri mladih je še toliko pomembneje najti pravi pristop, da jim ob učenju in napredku ne vzameš veselja do športa.
In zadnje je bilo tisto, kar je poudaril tudi Anže v Zakopanah: “Mislim, da so dali vse od sebe. Kakšen bi lahko nastopil bolje, drugemu je šlo precej slabše, zato bi rekel, da je bilo za nas to dobro tekmovanje. Tukaj smo na trening kampu, pri katerem je poudarek na zabavi, in skušamo iz vsega skupaj potegniti čim več veselja. Ni pomembno, ali zmagamo ali izgubimo.”
Med slovenskimi skakalci je izstopal 17-letni Erik Tomažič, ki je med mlajšimi mladinci osvojil drugo mesto in zaostal le za nadarjenim poljskim skakalcem Konradom Tomasiakom.
Zima ostaja na prvem mestu
Da Laniškov pogled proti trenerski prihodnosti nikakor ne pomeni, da že razmišlja o koncu kariere, je jasno tudi iz njegovega trenutnega pristopa. Še vedno je povsem osredotočen na tekmovalne cilje in pripravo na novo zimo.
Vodilnih slovenskih reprezentantov ni bilo na avgustovskih tekmah poletne velike nagrade v Wisli in Courchevelu, vendar Lanišek zaradi tega ne dela nobene drame: “Običajno začnemo trenirati v začetku maja, nato pa spremljamo, kako se stvari razvijajo skozi celoten program treninga. Z nastopi na tekmah se ne mudi. Najpomembnejša je zima, vsaj v mojem primeru.”