Po predlogu koalicije bi 17. avgusta odslej praznovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Zakonodajni predlog, ki so ga v parlamentarni postopek konec lanskega leta vložili poslanci nekdanjih koalicijskih strank Svobode, SD in Levice, predvideva, da bi dan Triglava praznovali 7. avgusta, ne bi pa to bil dela prost dan. “7. avgusta leta 1895 je namreč Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil sloviti stolp. Triglav je bil na tak ali drugačen način v vseh preizkušnjah, ki jih je slovenski človek v 20. stoletju doživljal, neka uteha in neki skupen simbol, ki je bodril narod, da gre naprej,” je na seji odbora DZ-ja za gospodarstvo, delo in šport spomnil prvopodpisani pod predlog, poslanec Svobode Lenart Žavbi.
Oglas
Naklonjenost uvedbi novega državnega praznika so na četrtkovem odboru DZ-ja za gospodarstvo, delo in šport izrazili tudi poslanci aktualne koalicije, saj so prepričani, da Triglav predstavlja pomemben narodni simbol za Slovence, ki si zasluži posebno mesto v koledarju.
Sorodna novica
Ali bo 7. avgust postal dan Triglava?
Ostre besede med prisotnimi so sicer na seji padale predvsem zaradi vložitve koalicijskega dopolnila, s katerim se spreminjata poimenovanji dveh praznikov. Koalicija predlaga, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše “priključitev Prekmurja”, v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi “priključitev” nadomestila z besedo “vrnitev”.
V okviru novih poimenovanj bi torej v Sloveniji v prihodnje 17. avgusta imeli praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
Opozicija opozarjala na “ugrabitev zakonodajnega postopka”
Žavbi je opozoril, da je vložitev tega dopolnila nedopustna in v nasprotju s poslovnikom. “Če želite urejati to materijo, vložite zakon s to vsebino posebej, ni noben problem,” je pozval, koaliciji pa očital “ugrabitev zakonodajnega postopka”. Navedbe opozicijskih poslancev je potrdila tudi predstavnica zakonodajnopravne službe DZ-ja. Kot je opozorila, predlog zakona namreč ne vsebuje dodatnih elementov, ki se nanašajo na Prekmurje in na Primorsko, zato dopolnilo presega vsebino in je s tega vidika “nedopustno”.
Kritičen do spreminjanja poimenovanja praznika priključitve Primorske k matični domovini dobrih 10 dni pred njegovim praznovanjem je bil tudi poslanec SD-ja Matjaž Han. “Žal bi nas morali prazniki povezovati, ne pa deliti, zgodovino imamo pa samo eno in upam, da je ne bomo potvarjali,” je dejal. V luči tega je neuspešno predlagal tudi prekinitev obravnave te točke in preložitev na čas po letošnjem prazniku.
Prav tako se je za prestavitev seje odbora in pripravo zakonodajnega predloga, ki bi bil glede novih poimenovanj praznikov usklajen z različnimi deležniki, zavzel poslanec Svobode iz Prekmurja Matej Grah. Na to, da imajo ljudje pravico povedati, kaj si mislijo o spremembah imen praznikov, je opozoril tudi Vladimir Šega iz Levice. “Da o tem nihče ne povpraša Primorcev in Prekmurcev, je skrajno nedemokratično. Tudi to je eden od razlogov, da se ta točka danes umakne. Naj bo o tem razprava in naj, hudiča, o tem povedo svoje mnenje tisti ljudje, ki se jih to tiče,” je pozval.
Če se glede predloga o prazniku Triglava poslanci koalicije in opozicije strinjajo, pa so med njimi velika razhajanja glede poimenovanj praznikov Prekmurcev in Primorcev. Foto: Matija Sušnik/DZ
Simonič (SDS): “Državo vračamo v normalnost”
Poslanka NSi-ja Iva Dimic je medtem vztrajala, da se z dopolnili koalicije poimenovanje obeh praznikov zgolj vrača v izvirno obliko, s katero je DZ praznika leta 2005 v času prve vlade Janeza Janše tudi ustanovil.
Veselje nad tem, da je koalicija “zbrala pogum” in predlagala spremembe poimenovanj praznikov, je pozdravil tudi poslanec SDS-a Luka Simonič. “Ogromno bo še takšnih in drugačnih pritiskov te opozicije, ampak mi državo vračamo v normalnost, v kakršni je bila pred 20 leti,” je dejal. Kot nedopustne je ob tem označil diskreditacije na račun predsednika odbora Roberta Potnika iz Demokratov in “manipuliranje poslanca Lenarta Žavbija”.
Koalicija ob obstrukciji opozicije potrdila predlog novih poimenovanj
V nadaljevanju so poslanci Svobode, Levice in SD-ja sejo odbora obstruirali, opozicijski poslanci pa so nato z devetimi glasovi za in nobenim proti potrdili koalicijsko dopolnilo glede spremembe poimenovanja praznikov in potrdili tudi vse predlagane nove člene novele.
Poslanka Meira Hot iz SD-ja je v sporočilu za javnost po seji zapisala, da želi koalicija po samo dveh letih, ko so si po velikih naporih izborili poimenovanje praznika, ki ustrezno izraža njihovo zgodovinsko izkušnjo, znova preimenovati praznik priključitve Primorske k matični domovini. In to z enim dopolnilom, ki je hkrati v nasprotju s poslovnikom DZ-ja. “Kot Primorka sem nad tem globoko razžaljena,” je poudarila.
“Primorci dobro vemo, zakaj praznujemo priključitev Primorske k matični domovini. Primorska svoje pripadnosti slovenskemu narodnemu prostoru ni dobila podarjene. Izboriti jo je bilo treba z dolgimi in težkimi boji. Generacije Primork in Primorcev so se borile proti fašizmu, za slovenski jezik, kulturo in svojo narodno identiteto,” je pojasnila.
Foto: Matija Sušnik/DZ
Foto: Matija Sušnik/DZ
Foto: Matija Sušnik/DZ
Kritični tudi v ZZB-ju, opozicija napovedala sestanek poslancev s Primorske in Prekmurja
Na sprejet predlog za preimenovanje obeh praznikov so se po seji kritično odzvali v Zvezi združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB-ja in šest opozicijskih poslancev. V skupni izjavi, ki so jo podpisali predsednik ZZB-ja Marijan Križman in poslanci Svobode Matej Grah, Dejan Süč in Martin Premk ter Meira Hot, Damijan Bezjak Zrim in Matjaž Han iz SD-ja, so podpisniki poudarili, da se je preimenovanje zgodilo “mimo opozoril zakonodajno-pravne službe državnega zbora, mimo poslovnika in mimo vsakršne javne razprave”.
“Tako občutljivo, identitetno vsebino so pretihotapili skozi amandmaje k povsem drugemu zakonu,” so poudarili. Poudarili so, da ne oporekajo pravici večine, da odloča, temveč strahopetnosti. “Načinu, kako je bil zakon vložen in kako je bil speljan celoten postopek. Tam, kjer bi morali biti javna obravnava, soočenje argumentov in pošten odgovor na vprašanje, zakaj sploh spreminjamo nekaj, kar smo pravkar uzakonili, sta bili tišina in bližnjica,” so utemeljili.
Kritično gledajo tudi na to, da so bili prekmurski in primorski poslanci, ki so bili na seji prisotni, kljub opozorilom preslišani. “O našem spominu, ljubezni do regije odločajo iz Ljubljane. Ne vprašajo nas, kaj in kako, čeprav to poudarjajo v vsakem stavku,” so zapisali. “Spoštovanje do ljudi, do njihove pokrajine in do njihove zgodovine se ne dokazuje z lepimi besedami ob praznikih, temveč s poštenim postopkom in s prisotnostjo takrat, ko to šteje. Zato ne bomo molčali,” so poudarili. Napovedali so, da bodo sklicali tudi sestanek poslank ter poslancev s Primorske in iz Prekmurja, da oblikujejo “jasno in skupno stališče, še preden bo točka na seji Državnega zbora”.
Na predlog preimenovanja se je odzvala tudi Levica. Mestni svetnik stranke v Kopru Alan Medveš je opozoril na nov poskus odpiranja ideološke delitve s strani SDS-a. “SDS in Janez Janša očitno nimajo več ničesar za ponuditi ljudem, zato se spet spravljajo na zgodovino. Ker z realnimi problemi ne znajo ali nočejo opraviti, odpirajo ideološke fronte in delijo narod,” je zapisal v sporočilu. Poudaril je, da to ni debata o eni besedi. “To je zavestno provociranje. To je poskus prepisovanja zgodovine,” je ocenil in dodal, da je to sramota.
Oglas