Ruski predsednik Vladimir Putin je na gospodarskem forumu v Vladivostoku priznal, da je Rusija podcenjevala zmožnosti in pripravljenost Ukrajine za napade na ruske naftne rafinerije. Te so po njegovem mnenju izključno civilni objekti in med oboroženim spopadom ne bi smeli biti tarče. Je ruski predsednik morda pozabil, da je Rusija že v prvih tednih napada na Ukrajino uničila največjo (in edino delujočo) naftno rafinerijo v državi?
Putin: Nasprotnik razmišlja drugače od nas
Ruski predsednik Vladimir Putin je na gospodarskem forumu, ki poteka v Vladivostoku na ruskem Daljnem vzhodu, v četrtek komentiral vse pogostejše napade Ukrajine na ruske naftne rafinerije z uporabo brezpilotnih letal. Po besedah Putina je to nekaj, česar v Rusiji očitno niso pričakovali.
“Domnevali smo, da so ti objekti (naftne rafinerije, op. p.) izključno civilni in da zato niti v oboroženem spopadu ne morejo biti tarče. A smo se zmotili. Naš nasprotnik na žalost razmišlja drugače od nas,” je po navedbah ruske tiskovne agencije Interfax dejal Putin.
Ob vprašanju novinarjev, ali bi se morali Rusi navaditi na pomanjkanje goriva, je opozoril, da bi morali biti ruski državljani in državljanke pripravljeni na karkoli, a zagotovil, da bo izpad predelovanih kapacitet v naftnih rafinerijah hitro odpravljen.
Ukrajinski droni so od začetka leta 2026 vsaj sedemdesetkrat zadeli ruske rafinerije nafte, s čimer so proizvodnjo ruskih rafinerij pahnili na najnižjo raven v zadnjih dveh desetletjih.
Foto: Reuters
Dodal je, da se Rusija – dokler bo trajala vojna v Ukrajini oziroma posebna vojaška operacija, kot jo imenuje Putin – proti zračnim napadom na rafinerije lahko bori le na en način, in sicer z utrjevanjem zračne oziroma protiletalske obrambe.
Rusija je v prvih tednih vojne uničila edino delujočo rafinerijo v Ukrajini
Cinizem ruskega predsednika Vladimirja Putina, da so v Rusiji očitno napačno domnevali, da so naftne rafinerije civilni objekti, ki med oboroženim spopadom ne smejo biti tarče, je sicer povsem licemerski, saj Rusija že od začetka vojne z Ukrajino vztrajno napada in uničuje ukrajinske energetske objekte.
Ne le to – ena od glavnih tarč ruske vojske je v prvih tednih invazije postala naftna rafinerija Kremenčuk, največja in od leta 2012, ko se je zaprla rafinerija v Lisičansku, tudi edina delujoča v Ukrajini. Državi je zagotavljala okrog tretjino pogonskih goriv.
18. junij 2022: zadnji ruski raketni napad na naftno rafinerijo Kremenčuk v Ukrajini. Rafinerija takrat ni več delovala, saj je Rusija ključne objekte uničila oziroma močno poškodovala že dva meseca prej.
Foto: Dmitro Lunin / Telegram
Rusija je rafinerijo Kremenčuk z raketami prvič napadla 2. aprila 2022, torej manj kot mesec in pol po začetku vojne z Ukrajino, že dan pozneje pa je vršilec dolžnosti guvernerja v regiji Poltava, kjer stoji rafinerija Kremenčuk, razglasil, da je tako rekoč uničena. Rusija je rafinerijo Kremenčuk bombardirala še 24. aprila, 12. maja in 18. junija 2022.
V prvotnem napadu na rafinerijo Kremenčuk je bilo glede na analizo satelitskih posnetkov (vir) sicer močno poškodovanih ali uničenih 19 velikih rezervoarjev za skladiščenje goriv ter več pomožnih objektov, med drugim tisti za železniški transport, in električne podpostaje.
Civilne tarče, ki se jih med vojno ne napada?
Rusija je že v prvem mesecu vojne z Ukrajino napadla več skladišč goriva po vsej državi – uradno, po navedbah Kremlja, z namenom prekinitve dobave goriva ukrajinskim obrambnim silam. Takšne argumente so uporabili tudi ob uničenju rafinerije Kremenčuk (vir).
Iz Rusije v zadnjih štirih letih in pol pogosto prihajajo grožnje, da bodo državo – če Ukrajinci ne odložijo orožja in se ne predajo – zavili v temo.
Foto: Reuters
Tako rekoč od začetka invazije pa do danes Rusija redno napada tudi druge ukrajinske energetske objekte – od približno oktobra 2022 tako poteka sistematična kampanja napadov na ukrajinsko elektroenergetsko omrežje, katere cilj je onemogočanje proizvodnje in distribucije elektrike. Tarče so elektrarne, transformatorske postaje, prenosno omrežje in drugi objekti.