Odbor DZ-ja za kulturo je ta teden preložil predvideno razpravo o predlogu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katero bi ukinili obvezno plačevanje RTV-prispevka. DZ je namreč na predlog koalicije za 11. oktober razpisal posvetovalni referendum o ukinitvi prispevka. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Oglas
Da je treba zaščititi neodvisnost Radiotelevizije Slovenija, so po objavi predloga novele zakona o RTV Slovenija pozvali Evropska radiotelevizijska zveza, Novinarji brez meja, Evropska zveza novinarjev in javni mediji več kot deset evropskih držav.
“Zaskrbljeni smo tudi nad tem, da bi se mandati sedanjega sveta, finančnega odbora in uprave RTV Slovenija samodejno končali z uveljavitvijo zakona. Stalni mandat ščiti neodvisnost upravljanja javnih medijev,” so pri Evropski radiotelevizijski zvezi (EBU) zapisali v sporočilu za javnost.
Ob tem so spomnili, da je ustavno sodišče julija ugotovilo, da bi zakonska prekinitev teh mandatov lahko ogrozila institucionalno in programsko avtonomijo radiotelevizije ter s tem posegla v svobodo izražanja. Prekinitev iz leta 2022 je sodišče potrdilo le zato, ker so jo upravičevale izjemne okoliščine.
Poudarili so, da Evropski akt o svobodi medijev od držav članic zahteva, da zagotovijo neodvisnost javnih medijev. Postopki imenovanja morajo biti odprti, učinkoviti in nediskriminatorni, temeljiti pa morajo na vnaprej določenih objektivnih merilih. Temu pritrjujejo tudi priporočila Sveta Evrope.
Pozivi k stabilnemu financiranju in daljšemu roku za javno razpravo o zakonu
Predlog novele zakona o RTV Slovenija spreminja tudi ureditev financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije. Pri EBU-ju so v sporočilu za javnost opozorili, da je obveznost države zagotavljati zadostna in pravočasna sredstva javnim medijem pod preglednimi, objektivnimi in predvidljivimi pogoji. To je zdaj še toliko pomembneje, saj je DZ avgusta razpisal posvetovalni referendum o odpravi obveznega RTV-prispevka.
Evropski predpisi sicer ne določajo enega samega financiranja, vendar vsaka sprememba “zahteva najprej jasno, verodostojno in trajnostno alternativo”. Evropski akt o svobodi medijev tudi pri financiranju javnih medijev zahteva, da so postopki določeni po vnaprej določenih preglednih in objektivnih merilih ter da država zagotavlja ustrezna, trajnostna in predvidljiva finančna sredstva. “Opustitev naročnine brez takega okvira tvega finančno negotovost in večjo odvisnost od letnih političnih in proračunskih odločitev,” so navedli.
Opozorili so še, da je ministrstvo za kulturo določilo kratko javno razpravo, torej le do 9. septembra. Oblast so pozvali, naj omogočijo dovolj časa za smiselno izmenjavo mnenj in zagotovijo, da bo končna različica zakona nudila močna jamstva za neodvisnost javnega zavoda in zagotovila financiranje za njegovo celotno delovanje.
Slovenski novinarski sindikati: Pod krinko depolitizacije se skriva politizacija javnega medija
Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija, Sindikat novinarjev Slovenije in Konfederacija sindikatov javnega sektorja v sporočilu za javnost opozarjajo, da nova ureditev, ki jo predlaga ministrstvo za kulturo, “bistveno spreminja celotno upravljavsko strukturo RTV Slovenija, močno krepi vladni nadzor, krni participacijo zaposlenih v organih nadzora in upravljanja ter ogroža institucionalno in uredniško avtonomijo”.
“Kadar koli se nekdo loti spreminjanja temeljev, na katerih stoji neodvisnost javnega medija, posega v ustavne pravice vseh državljank in državljanov – ne le v pravice novinark in novinarjev ter drugih zaposlenih, posega v pravico javnosti do obveščenosti, svobodo izražanja in uredniško avtonomijo. V primeru repolitizacije javne radiotelevizije pa pomeni tudi obvod in ignoranco demokratične volje ljudstva, jasno izražene na referendumu novembra 2022,” so opomnili sindikati.
Po njihovem mnenju bi predvidene spremembe upravljanja vrnile javno radiotelevizijo v preteklost in jo izpostavile političnemu pritisku in vplivanju skozi organe vodenja, še posebej skozi nadzorni svet, ki imenuje in razrešuje generalnega direktorja ter v katerega bi vlada imenovala kar šest od sedmih članov.
Spomnili so, da je ustavno sodišče posebej opozorilo, da je bil prejšnji 11-članski nadzorni svet v zakonu iz leta 2005 problematičen, saj je imela politika pomemben vpliv na imenovanje njegovih članov. Možnost prevladujočega političnega vpliva na sestavo programskega in nadzornega sveta pa je pomenilo ogrožanje institucionalne avtonomije javne radiotelevizije. Predlagani zakon pa je po njihovem mnenju tudi v nasprotju s priporočili Sveta Evrope o upravljanju javnih medijskih servisov in z Evropskim aktom o svobodi medijev.
RTV je po mnenju sindikatov znova postal del dnevnih političnih obračunavanj
Med kritikami so izpostavili še, da predlog zdajšnjo predvidljivost financiranja programov narodnostnih manjšin in glasbene produkcije veže na neznane in negotove proračunske postavke, odvisne od vladnih prioritet in volje. Pogodba o javni službi pa “ne sme postati mehanizem za politični nadzor nad kadrovsko politiko in uredniško avtonomijo javnega zavoda”, so opozorili.
RTV Slovenija je s predlagano novelo zakona in referendumom o ukinitvi prispevka spet postala del dnevnih političnih obračunov, so kritični sindikati. Ob tem so dodali, da nam “javna RTV morda kdaj ni všeč, ampak v njenih programih in vsebinah se zrcalijo naša sedanjost in preteklost, dediščina, kultura, umetnost, zgodovina in družba”. “Sindikati, zaposleni na javni RTV in civilna družba smo že pokazali, da medijsko neodvisnost jemljemo resno in da je RTV Slovenija od vseh državljank in državljanov,” so še sporočili.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novele zakona o RTV Slovenija. Po predlogu bi dosedanji svet zavoda preoblikovala nazaj v programski svet, finančni odbor v nadzorni svet, štiričlansko upravo pa bi nadomestil generalni direktor. Mandati članov dosedanjih organov upravljanja bi z uveljavitvijo zakona prenehali. Spreminja se tudi financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije javne radiotelevizije.
Oglas