Generalna skupščina Združenih narodov je na današnjem glasovanju z veliko večino sprejela resolucijo, ki države, izobraževalne ustanove, mednarodne organizacije in druge poziva k uporabi zemljevidov, ki natančneje prikazujejo dejanske relativne velikosti držav in celin. Za resolucijo je glasovalo 164 držav, proti so bile le ZDA, poroča Reuters. Pobudo je vodil Togo ob podpori Afriške unije, ki že dalj časa opozarja, da razširjena Mercatorjeva projekcija Afriko v primerjavi z območji na severu sveta prikazuje nesorazmerno majhno.
Resolucija z naslovom Popravimo zemljevid: ponovno uravnoteženje svetovnega kartografskega prikaza in spodbujanje pravične predstavitve svetovnih regij, zlasti Afrike (angl. Correct the Map: Rebalancing global cartographic representation and promoting equitable representation of the world’s regions, particularly Africa) je bila na dnevnem redu 114. plenarnega zasedanja Generalne skupščine ZN.
Afrika je v resnici približno 14-krat večja od Grenlandije
V središču spora je Mercatorjeva projekcija, ki jo je flamski kartograf Gerardus Mercator izdelal leta 1569. Namenjena je bila predvsem navigaciji, saj dobro ohranja smeri in kote, vendar ima pomembno pomanjkljivost: bolj ko se območje oddaljuje od ekvatorja, bolj je njegova površina na zemljevidu povečana.
Posledica je eden najbolj znanih primerov kartografskega popačenja. Grenlandija je na Mercatorjevem zemljevidu videti skoraj tako velika kot Afrika, čeprav je afriška celina v resnici približno 14-krat večja. Mercatorjeva projekcija tako ne zmanjšuje dobesedno Afrike, temveč močno povečuje območja na višjih zemljepisnih širinah, zaradi česar Afrika, Latinska Amerika in deli Azije v primerjavi z njimi delujejo manjši.
On Friday, the United Nations General Assembly adopted an African proposal for a new world map, which shows countries’ true size relative to one another.
In favor: 164
Against: 1
Abstentions: 6 pic.twitter.com/5BE4LUiojH
— UN News (@UN_News_Centre) September 4, 2026
Afriška unija meni, da takšna predstavitev ni zgolj tehnično vprašanje. Njeni predstavniki opozarjajo, da je skozi desetletja vplivala tudi na dojemanje velikosti in pomena afriške celine. V uradni odločitvi, sprejeti februarja letos v Adis Abebi, je Afriška unija nesorazmerne kartografske predstavitve označila za dediščino kolonialne kartografije ter članice pozvala k uporabi projekcije Equal Earth in k ustreznim spremembam učnih načrtov.
Togo je nato pobudo prenesel na raven Združenih narodov. “Pravičen svet se začne s pravičnim zemljevidom,” je pred glasovanjem za Reuters dejal zunanji minister Toga Robert Dussey.
Kaj je Equal Earth?
Resolucija posebej izpostavlja projekcijo Equal Earth, ki so jo leta 2018 razvili kartografi Bojan Šavrič, Tom Patterson in Bernhard Jenny. Gre za tako imenovano ekvivalentno oziroma enakopovršinsko projekcijo, pri kateri so razmerja med površinami držav in celin ohranjena. Afrika je zato v primerjavi z Evropo, Severno Ameriko ali Grenlandijo prikazana v bistveno drugačnih razmerjih kot na Mercatorjevi projekciji.
To sicer ne pomeni, da je Equal Earth v vseh pogledih “popoln” zemljevid. Kroglaste Zemlje ni mogoče prenesti na ravno površino, ne da bi pri tem nekaj popačili. Zemljevidi lahko različno ohranjajo površine, oblike, razdalje ali smeri. Prednost Equal Earth je prav v tem, da ohranja pravilna medsebojna razmerja površin, medtem ko lahko nekoliko popači oblike in kote.
Resolucija ni zavezujoča in Mercatorja ne prepoveduje
Sprejetje resolucije ne pomeni, da bodo morale države čez noč zamenjati vse šolske zemljevide ali da Mercatorjeva projekcija odslej ni več dovoljena. Resolucije Generalne skupščine ZN na tem področju niso pravno zavezujoče.
Prav tako besedilo ne nasprotuje uporabi Mercatorjeve projekcije tam, kjer je ta zaradi svojih lastnosti še vedno primerna, denimo pri pomorski in letalski navigaciji. Cilj je predvsem spodbuditi uporabo enakopovršinskih projekcij pri zemljevidih, katerih namen je primerjava velikosti držav in celin; denimo v šolskih učbenikih, atlasih, medijih, publikacijah mednarodnih organizacij in na digitalnih platformah.
ZDA edine proti
Za resolucijo je glasovalo 164 držav, glasovanja so se vzdržale Estonija, Gruzija, Litva, Moldavija, Srbija in Ukrajina. Edina država, ki je glasovala proti resoluciji, so bile ZDA. Ameriška predstavnica je pobudo kritizirala kot nepotrebno in menila, da se Generalna skupščina namesto s pomembnejšimi vprašanji ukvarja z ideološko obarvano razpravo o kartografiji.
Francija pa je tik pred glasovanjem napovedala, da bo pri prikazovanju sveta opustila Mercatorjevo projekcijo in dala prednost zemljevidom, ki bolje ohranjajo dejanske površine. Pariz se je odločil za projekcijo Eckert IV, ki je tako kot Equal Earth enakopovršinska.
Sprejeta resolucija tako predvsem pomeni politično in simbolno podporo prizadevanjem afriških držav, da bi zemljevidi sveta pri prikazovanju velikosti celin manj popačili geografsko resničnost. Kako hitro se bo odločitev poznala v učbenikih, atlasih in digitalnih zemljevidih, bo odvisno od držav, založnikov, izobraževalnih ustanov in tehnoloških podjetij.