Evropska radiotelevizijska zveza (EBU), Novinarji brez meja, Evropska zveza novinarjev in druge organizacije so po objavi predloga novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pozvale k zaščiti neodvisnosti zavoda. Sprememba, po kateri bi skoraj vse člane nadzornega sveta imenovala vlada, vzbuja pomisleke o zaščiti pred političnim vplivom. »Zaskrbljeni smo tudi nad tem, da bi se mandati sedanjega sveta, finančnega odbora in uprave RTVS samodejno končali z uveljavitvijo zakona. Stalni mandat ščiti neodvisnost upravljanja javnih medijev,« so pri EBU zapisali v sporočilu za javnost.
Pred kratkim smo poročali, da so na RTVS letos dosegli kar 93,3 odstotka prebivalcev Slovenije. To pomeni, da si je vsaj del programa prvega ali drugega programa TV Slovenija ogledalo skoraj 1,8 milijona različnih gledalcev.
Ob tem so spomnili, da je ustavno sodišče julija ugotovilo, da bi zakonska prekinitev teh mandatov lahko ogrozila institucionalno in programsko avtonomijo radiotelevizije, ter s tem posegla v svobodo izražanja. Prekinitev iz leta 2022 je sodišče potrdilo le zato, ker so jo upravičevale izjemne okoliščine. Poudarili so, da Evropski akt o svobodi medijev od držav članic zahteva, da zagotovijo neodvisnost javnih medijev. Postopki imenovanja morajo biti odprti, učinkoviti in nediskriminatorni, temeljiti pa morajo na vnaprej določenih objektivnih merilih. Temu pritrjujejo tudi priporočila Sveta Evrope.
Obveznost države je zagotavljati zadostna in pravočasna sredstva javnim medijem pod preglednimi, objektivnimi in predvidljivimi pogoji. FOTO: Blaž Samec/DELO
Predlog novele zakona o RTVS spreminja tudi ureditev financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije. Pri EBU so v sporočilu za javnost opozorili, da je obveznost države zagotavljati zadostna in pravočasna sredstva javnim medijem pod preglednimi, objektivnimi in predvidljivimi pogoji. To je zdaj še toliko bolj pomembno, saj je DZ avgusta razpisal posvetovalni referendum o odpravi obveznega RTV-prispevka. Evropski predpisi sicer ne določajo enega samega financiranja, vendar vsaka sprememba »zahteva najprej jasno, verodostojno in trajnostno alternativo«. Evropski akt o svobodi medijev tudi pri financiranju javnih medijev zahteva, da so postopki določeni po vnaprej določenih preglednih in objektivnih merilih ter da država zagotavlja ustrezna, trajnostna in predvidljiva finančna sredstva. »Opustitev naročnine brez takega okvira tvega finančno negotovost in večjo odvisnost od letnih političnih in proračunskih odločitev,« so navedli.
Opozorili so še, da je ministrstvo za kulturo določilo kratko javno razpravo, torej le do 9. septembra. Oblast so pozvali, naj omogočijo dovolj časa za smiselno izmenjavo mnenj in zagotovijo, da bo končna različica zakona nudila močna jamstva za neodvisnost RTVS ter zagotovila financiranje za njeno celotno delovanje. Podpisniki izjave so tudi Evropska zveza novinarjev (EFJ), Novinarji brez meja (RSF) in javni mediji več kot deset evropskih držav.