Hrana se je v zadnjem letu občutno podražila. Foto: Pixabay
Hrana, za katero gospodinjstva po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v povprečju porabijo približno 15 odstotkov svojega prihodka, se je na letni ravni (od decembra 2024 do decembra 2025) podražila za 4,5 odstotka. In čeprav je draginja kombinacija različnih dejavnikov, tudi takšnih, na katere nimamo vpliva, pa so na Zvezi potrošnikov Slovenije za MMC na začetku leta povedali, da vse podražitve, objektivno gledano, niso bile utemeljene.
“Podatki kažejo, da so cene hrane v Sloveniji v povprečju rasle hitreje od inflacije, kar pomeni, da vsi dvigi niso objektivno utemeljeni. Pomemben del podražitev je povezan tudi s tržnimi praksami znotraj EU-ja,” je takrat povedal Matjaž Pirc, vodja prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Poleg draginje je v ospredju političnih debat v zadnjem času tudi vprašanje samooskrbe. Slovenija ni samooskrbna, niti nima določene najnižje stopnje samooskrbnosti. V času miru in delujočih trgov to seveda ni težava, saj manjkajoče potrebe zapolnimo z nakupi na drugih trgih, v časih krize, ko lahko pride do pretrganih dobavnih verig, pa bi lahko hitro nastopile težave.
Vprašanje hrane je poleg stroškov in razpoložljivosti tudi vprašanje varnosti in s tem nadzora nad prehranskimi izdelki, preden pridejo na police trgovcev. Ko kupujemo hrano, verjamemo, da je varna, saj je za nadzor poskrbljeno. Zanj je pristojna Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Potrošniki upravičeno pričakujemo, da se bodo morebitni zdravju škodljivi proizvodi iz prehranske verige izločili, preden pridejo na police trgovcev. Kljub temu pa se dogaja, da izdelke odpokličejo šele po tem, ko so že našli pot v trgovine, pa tudi v domove kupcev in morda celo na krožnike. Kumarice s preseženo vrednostjo paracetamola, sveži kakiji in zmrznjene jagode s preseženo vrednostjo pesticida … in drugi prehranski izdelki. Odpoklice si lahko ogledate na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije in na spletni strani vlade.
Kakšna so torej stališča strank, ki volivce prepričujejo v volilni kampanji pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 22. marca? Kako se spopasti s podražitvami hrane, kako pomembna je samooskrba in kako jo povečati in ali je nadzor nad kakovostjo (varnostjo) hrane zadosten?
Vabljeni k primerjavi stališč strank in kandidatnih list, ki so se prijavile za sodelovanje v posebnih predvolilnih vsebinah na RTV Slovenija.
Prehranska draginja
Kako bi reševali težave, ki jih prinaša draginja na področju hrane? Katere ukrepe predlagate, da bi ublažili stisko državljanov, in zakaj mislite, da bi delovali?
Demokrati. Anžeta Logarja
Cene hrane v Sloveniji so zadnja leta nenormalno rasle in pričakovati je, da bodo z vojno v Iranu poskočile še bolj. Razumemo, da nimamo vpliva na zunanje okoliščine, da pa je ta vpliv na podražitve tako velik, kot je pri nas, pa je posledica tega, da smo kot država prehrambno izredno ranljivi.
Slovenija je veliko preveč odvisna od uvoza hrane in veliko premalo prehrambno samooskrbna. Zavedati se moramo, da smo pri zelenjavi le 37-odstotno samooskrbni, kar pomeni, da smo popolnoma odvisni od cenovnih nihanj na svetovnih trgih, stroškov prevoza in kriz v tujini. Začasne regulacije, ki se ponujajo kot rešitev problema, so žal samo gašenje požara. Slovenija potrebuje dolgoročno stabilnost in dostopnost hrane in edini pravi način za stabilizacijo cen je drastično povečanje domače pridelave hrane.
Naš cilj je zato dvigniti samooskrbo z zelenjavo na vsaj 70 odstotkov do leta 2034 in takojšnja debirokratizacija in poenostavitev postopkov za gradnjo rastlinjakov, namakalnih sistemov in zaščite pred točo. Ustanovili bomo tudi sklad za kmetijsko podnebno prilagajanje, ki bo skrbel za naložbe v zaščito pridelkov pred naravnimi nesrečami; okrepil položaj domačih pridelovalcev, spodbujal združevanje kmetov v močne zadruge, ki se lahko neposredno pogajajo z velikimi trgovci in razvijajo lastne blagovne znamke, uveljavil načelo “regionalno in sezonsko pred uvoženim”, z zahtevo po vsaj 80-odstotnem deležu slovenskega mesa in mleka v javnih zavodih pa okrepili domači trg. Zavedamo se sicer tudi, da ljudje potrebujejo pomoč takoj. Zato bomo z našo davčno reformo, ki vključuje dvig splošne dohodninske olajšave na 7000 evrov, poskrbeli, da bo v denarnicah vseh ostalo več denarja za nakup osnovnih življenjskih potrebščin, vključno s hrano.
Sorodna novica
Vzroki za podražitev hrane so različni. Nekateri niso utemeljeni.
Državljansko gibanje Resni.ca
Podražitve hrane so posledica višjih cen energentov, uvozne odvisnosti in špekulacij v verigi. Predlagamo znižanje DDV-ja in davkov na splošno, s čimer povečamo kupno moč ljudi, država pa več pobere na prijazen način skozi večjo potrošnjo. Z nižjim DDV-jem bi se znižala tudi prodajna cena hrane.
Uzakonili bi tudi, da javne ustanove, kot so vrtci, šole, bolnišnice, najprej naročajo hrano pri domačih kmetih, šele nato v tujini, saj bi s tem krepili samooskrbo ter dolgoročno stabilizirali cene.
Gibanje Svoboda
Problem podražitve hrane je kompleksen, saj vključuje stroške energije, surovin, logistike, delovne sile, tržno koncentracijo in fiskalno politiko. Rešitve morajo biti zato premišljene in dolgoročno vzdržne. V ta namen je kmetijsko ministrstvo 24. februarja 2026 predstavilo projekt Vzpostavitve regijskih prehranskih verig. Ko bo delovala in bo povezana celotna agroživilska veriga, bo sistem odpornejši in ga bo težje zamajati.
Okrepiti je treba nadzor nad maržami in konkurenco v celotni prehranski verigi, spodbujati dolgoročne pogodbene modele med proizvajalci in trgovci ter krepiti prehransko varnost na ravni EU-ja.
Koalicija alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)
Najusodnejša za Slovenijo je prehranska odvisnost od uvoza. Stiska državljanov se najlaže omili z lokalno samooskrbo, država pa naj prednostno sofinancira male kmetije. Nekoč so bile lokalne tržnice zadovoljivo mesto nakupa hrane!
Levica in Vesna
Za podražitvami posameznih izdelkov ali skupin izdelkov stojijo različni vzroki. Cena govedine lahko raste zaradi bolezni, višjih cen energije ali motenj v dobavnih verigah, lahko pa tudi zaradi povečevanja marž in dobičkov. Zato morajo biti ukrepi ciljani in prilagojeni konkretnemu razlogu.
Odločno je treba preganjati kartelno dogovarjanje med trgovci in druge prakse, ki omejujejo konkurenco. To pomeni aktivno spremljanje cen in marž, večjo transparentnost ter obveščanje potrošnikov o alternativah. V skrajnih primerih ne izključujemo niti določenih oblik nadzora nad maržami. Glede DDV-ja smo stališče že pojasnili v okviru davčne politike.
Hkrati pa so ključni tudi strukturni ukrepi: spodbude za razvoj lokalne pridelave, naložbe v učinkovite in zanesljive hladne verige za zmanjšanje odpada ter predvsem zagotavljanje dostojnega razpoložljivega dohodka prebivalstva, saj je socialna varnost najboljša zaščita pred draginjo.
Mi, socialisti!
Z združevanjem produkcijskih sredstev in skupnim nastopom malih kmetov na trgu ter s krepitvijo javnega lastništva v vseh ključnih podjetjih znotraj živilskopredelovalne verige in distribucije na ravni trgovin. S tem bi omogočili povečanje proizvodnje, zagotovitev poštenih odkupnih cen za kmete na eni strani in za potrošnike na drugi.
Preskrba s hrano je preveč pomembna, da bi bila prepuščena kapitalskim interesom in bogatenju zasebnih lastnikov nekoč družbenih podjetij, ki so bila ustanovljena in zgrajena z namenom zagotavljanja blaginje celotne družbe.
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča
V NSi-ju smo v tem mandatu v DZ vložili predlog dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost (DDV). V njem smo predlagali znižanje stopnje DDV-ja z 9,5 odstotka na pet odstotkov za 15 osnovnih živil. Cilj predloga je ustvariti okoliščine, ki bodo omogočile znižanje ali vsaj omejitev rasti cen osnovnih življenjskih dobrin.
Piratska stranka Slovenije
Najprej bi zmanjšali sistemske stroške. Mednje štejemo ugodnejšo energijo in transport, boljšo konkurenco, preprečevanje oderuških praks in večjo preglednost cen. Potrošnike bi zaščitili tudi z obveznim označevanjem sprememb (cena, teža, sestavine) za določeno časovno obdobje in s spodbujanjem popravil/ponovne uporabe tam, kjer se da. Draginja v tem kontekstu ni le hrana, ampak celotni stroški gospodinjstev.
Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča
Uporabili bi kombinacijo ukrepov: več domače ponudbe in krajše verige od pridelave do končnega uporabnika, boljši nadzor nad nepoštenimi praksami, ciljna pomoč ranljivim ter ukrepi za nižje vhodne stroške v pridelavi. Podpiramo tudi znižanje DDV-ja na osnovna živila približno na pet odstotkov, ob varovalkah za prenos v cene.
Slovenska demokratska stranka – SDS
Pri rasti cen hrane imajo pogosto pomembno vlogo trgovci in špekulacije na mednarodnih trgih, zaradi česar so najbolj prizadeti potrošniki. Glavni ukrepi proti podražitvam hrane morajo biti predvsem strukturni ukrepi v gospodarstvu in kmetijstvu, ne pa neposredna regulacija cen. V SDS-u podpiramo in predlagamo manj birokracije za kmete in lažje poslovanje kmetij, podporo domačim proizvajalcem hrane, kar bi zmanjšalo odvisnost od uvoza in stabiliziralo cene ter skrajševanje dobavnih verig (več lokalne hrane v trgovinah in javnih ustanovah).
Slovenska nacionalna stranka – SNS
Prvič, razbremenitev osnovne košarice. Podpiramo razširitev stopnje 0 odstotkov DDV-ja za osnovna živila, otroško hrano in druge nujne izdelke, kar neposredno zniža ceno najosnovnejših nakupov.
Drugič, ciljna pomoč najranljivejšim. Socialno ogroženim bi pomoč usmerili v dobroimetje na kartici, ki je namenjena izključno nakupu osnovnih živil po vnaprej določenih cenah, tako da pomoč resnično ublaži prehransko stisko in ne odteka drugam.
Tretjič, več domače ponudbe in krajše poti od njive do trgovine. Spodbujali bi kratke dobavne verige in lokalno samooskrbo ter zaščitili domačo pridelavo pred dampinškim uvozom, ker se s tem dolgoročno znižujejo stroški in tveganja dobav.
Socialni demokrati
Draginja hrane je pogosto posledica neravnovesij v prehranski verigi. Treba je okrepiti nadzor nad nepoštenimi praksami, povečati transparentnost cen in izboljšati položaj kmetov v verigi preskrbe. Hkrati moramo spodbujati lokalno pridelavo hrane in kratke dobavne verige, saj to povečuje prehransko varnost in stabilnost cen.
Zeleni Slovenije + SG stranka generacij
Rešitev so kratke dobavne verige. Neposredna povezava med kmetom in javnimi zavodi izloči drage posrednike in zagotovi nižje cene.
Foto: MMC RTV SLO
Samooskrba
Kako visoko na prioritetni lestvici bi uvrstili vprašanje samooskrbe s hrano in zakaj? Ali v prihodnosti pričakujete dogodke/spremembe, ki bi lahko samooskrbo postavili v ospredje?
Demokrati. Anžeta Logarja
Samooskrba s hrano oziroma prehranska varnost je strateškega pomena za Slovenijo, saj predstavlja pomemben del odpornosti družbe kot celote, tudi zaradi pričakovanega večjega pritiska podnebnih sprememb in nepredvidljivih in zaostrenih geopolitičnih razmer.
Državljansko gibanje Resni.ca
Vprašanje samooskrbe s hrano uvrščamo zelo visoko med prioritete države. Gre za strateško varnost, zdravje ljudi in stabilnost cen. Če pridelamo več doma, vemo, kaj jemo, podpiramo slovenske kmete in spodbujamo svežo in sezonsko hrano.
Geopolitične napetosti, podnebne spremembe in motnje v dobavnih verigah bodo samooskrbo v prihodnje še bolj postavile v ospredje. Zavzemamo se tudi, da se v osnovnih šolah odstrani odvečni balast in se vključi več praktičnih vsebin o samooskrbi (pa tudi npr. financah), saj je to ključno za preživetje/življenje.
Gibanje Svoboda
Hrana je strateška dobrina in temelj nacionalne varnosti, kakovostne, lokalne in domače hrane pa si vse bolj želijo tudi ljudje. Sedanja vlada je za krepitev samooskrbe že storila pomembne korake, in sicer z zakonom o zaščiti kmetijskih zemljišč, s katerim smo postavili temelje za njihovo trajno varovanje. Prvi rezultati so že vidni, saj je Občina Mokronog – Trebelno med prvimi trajno zaščitila svoja kmetijska zemljišča.
Vzpostavili smo regijske prehranske verige, ki vključujejo oskrbo s semeni, pridelavo, predelavo, skladiščenje, logistiko ter distribucijo do javnih zavodov in končnih potrošnikov. Pomembna sta tudi krepitev vloge države v živilskopredelovalni industriji in zmanjševanje odpadne hrane, saj to neposredno vpliva na obseg in učinkovitost preskrbe s hrano.
Koalicija alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)
Najvišje na lestvici mora biti samooskrba. Opletanje z “zeleno politiko” z uvažanjem večine zelenjave in sadja je norčevanje iz javnosti. Tuje trgovske verige bi morale prodajati najmanj 50 odstotkov slovenskih izdelkov!
Levica in Vesna
Samooskrba s hrano je najpomembnejši steber prehranske varnosti. Hrana ni zgolj navadno tržno blago. Krize zadnjih let so pokazale, kako hitro se lahko porušijo dobavne verige in kako ranljivi smo ob odvisnosti od uvoza. Zato moramo okrepiti domačo pridelavo, zaščititi kmetijska zemljišča, ustaviti propadanje manjših kmetij ter zmanjšati zavržke hrane.
Ukrepi morajo biti usmerjeni tako h kmetom, z dostojnimi odkupnimi cenami in podporo predelavi, kot k potrošnikom, z javnimi naročili lokalne hrane in krajšimi verigami. Hkrati pa moramo priznati omejitve slovenskega prostora. Popolna samozadostnost ni realna, zato je prehransko varnost treba graditi tudi na ravni EU-ja, z močno skupno kmetijsko politiko, usmerjeno v trajnost, pravične dohodke in odpornost na podnebne spremembe.
Sorodna novica
Samooskrba in varnost hrane: ob morebitni krizi bi hitro nastopile težave
Mi, socialisti!
Samooskrbi bi namenili zelo visoko prioriteto. Koncentracija toplogrednih plinov v atmosferi se še naprej veča. Z napredovanjem podnebne krize bo za pridelavo hrane primernih vse manj površin, nadaljnja širitev obstoječih ne bo več mogoča, politike Nato pakta pa grozijo s prekinitvijo dobavnih verig hrane iz največjih proizvajalk hrane na svetu.
Slovenija ima zelo nizko stopnjo samooskrbe pri rastlinski hrani, pri okoljsko mnogo bolj obremenjujoči proizvodnji živil živalskega izvora pa je močno odvisna od uvoza krme s pogorišč tropskih pragozdov. To nas postavlja v prehransko odvisnost od politik, ki tak uvoz omogočajo, kar je ena največjih groženj suverenosti države.
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča
Prehransko samooskrbo postavljamo med ključne nacionalne cilje, s ciljem najmanj 80 odstotkov samooskrbe pri osnovnih živilih, kot so žita, zelenjava, sadje, mleko in meso. Z aktivno zemljiško politiko, podporo mladim kmetom, oživljanjem opuščenih kmetij bomo povečali obdelovalne površine, preprečevali pozidavo rodovitne zemlje in ciljno podpirali panoge s povezovanjem kmetov v zadruge, spodbujali lokalno in slovensko ter območja, kjer podatki kažejo na krizo ali strateški primanjkljaj, zlasti gorske in kmetije OMD (kmetije na območjih z omejenimi možnostmi).
Piratska stranka Slovenije
Samooskrbo uvrščamo visoko na prioritetno lestvico. Svetovni šoki (vojne, energija, podnebje, dobavne verige) lahko hitro postavijo hrano v ospredje. Samooskrbe ne vidimo kot želje po izolaciji, ampak odpornosti: razpršena proizvodnja, več lokalnih verig, podpora mladim kmetom, prilagajanje na suše in poplave ter manj odvisnosti od uvoza krmil, gnojil in energije.
Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča
Samooskrbo uvrščamo zelo visoko med prioritete, ker je del nacionalne odpornosti. Pričakujemo več podnebnih in geopolitičnih šokov, zato moramo okrepiti pridelavo, namakanje, skladiščenje, predelavo ter strateške zaloge in semensko varnost.
Slovenska demokratska stranka – SDS
Samooskrba s hrano je strateški element nacionalne varnosti in del gospodarske ter prehranske neodvisnosti države. Naš cilj je čim večja stopnja samooskrbe z domačo hrano. Na pomembnost tega področja zmeraj znova pokažejo različni dogodki oz. dejavniki: svetovne krize in vojne, podnebne spremembe in slabše letine, nestabilnost svetovnih trgov in rast svetovnega prebivalstva.
Slovenska nacionalna stranka – SNS
Samooskrba s hrano je visoka prioriteta, ker je to temelj nacionalne varnosti in stabilnosti cen. Pričakujemo, da jo bodo v ospredje še bolj potisnili geopolitični pretresi, motnje dobavnih verig, podražitve energentov in trgovinske odločitve EU-ja, ki lahko povzročijo poplavo uvoza in pritisk na domače kmete.
Zato zavračamo ratifikacijo sporazuma Mercosur, ker bi po naši oceni pomenil pritisk poceni uvoza, zmanjšanje samooskrbe in tudi več tveganja za kakovost hrane. Hkrati bi spodbujali lokalno samooskrbo in kratke dobavne verige.
Stališče SNS-a je, da bi morala tudi država uvesti pravila, da morajo trgovske verige določen odstotek hrane kupiti pri domačih proizvajalcih, torej bi imel slovenski kmet možnost prodati pridelek neposredno prek trgovcev, seveda ne po nizki ceni trgovcem, ki potem z visoko maržo prodajo izdelke naprej kupcem. Odkupne cene bi morale biti regulirane.
Socialni demokrati
Višja stopnja prehranske samooskrbe je pomemben element nacionalne varnosti in odpornosti države. Zato je treba sistematično krepiti domačo pridelavo hrane, izboljšati položaj kmetov v verigi preskrbe ter vlagati v kmetijsko infrastrukturo, namakalne sisteme in sodobne tehnologije pridelave.
Pomembno je tudi spodbujanje lokalnih dobavnih verig, večja vloga javnih zavodov pri odkupu slovenske hrane ter podpora trajnostnim načinom pridelave.
Zeleni Slovenije + SG stranka generacij
To je prioriteta št. 1. Pričakujemo podnebne in geopolitične šoke, zato je samooskrba del nacionalne varnosti.
Nekateri prehranski izdelki kljub oporečnosti najdejo pot na police trgovin. Je nadzor nad varnostjo hrane zadosten? Foto: Reuters
Nadzor nad varnostjo hrane
Je nadzor nad kakovostjo hrane v Sloveniji zadosten? Nekateri odpoklicani izdelki pred tem namreč najdejo pot do trgovskih polic. Ali sistem nadzora potrebuje spremembe in kakšne?
Demokrati. Anžeta Logarja
Nujno je treba okrepiti tudi nadzor nad kakovostjo hrane. Vsak primer prodaje hrane, ki ne zadošča vsem varnostnim standardom, je popolnoma nedopusten. Sistem nadzora potrebuje boljšo digitalno sledljivost, funkcioniranje hitrega opozorilnega sistema in tudi nujne strožje kazni za kršitve.
Državljansko gibanje Resni.ca
Kot stranka menimo, da je nadzor nad kakovostjo hrane temelj javnega zdravja. Primer kumaric, ki so bile izločene iz prodaje zaradi vsebnosti paracetamola, a so vseeno dosegle police, kaže, da sistem ni brezhiben. Nadzor mora biti hitro odziven, digitaliziran in transparenten, z jasno sledljivostjo vsake pošiljke živila ter s strožjimi sankcijami za kršitve.
Potrebujemo boljše informacijske tokove med organi, krajše roke za obveščanje potrošnikov in učinkovite mehanizme hitrega umika nevarnih izdelkov s trga. Sistem tako potrebuje izboljšave, da bodo potrošniki lahko zaupali v varnost hrane.
Gibanje Svoboda
Nadzor nad skladnostjo živil na trgu je po našem mnenju ustrezen, saj se izvaja v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo ter na podlagi ocene tveganja. Delež odvzetih vzorcev se vsako leto povečuje, temu pa ne sledi delež ugotovljenih neskladnosti. V tem mandatu je vlada vzpostavila tudi spletno povezavo Nevarni in neskladni izdelki, kjer so objavljene ažurne informacije o neskladnih živilih.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvaja nadzor nad kakovostnimi in varnostnimi parametri živil. Vendar nadzor državnih organov izvajalcev dejavnosti ne razbremenjuje njihove primarne odgovornosti za vzpostavitev ustreznih sistemov notranjih kontrol, s katerimi morajo zagotoviti, da živila, ki jih dajejo na trg, izpolnjujejo vse zakonske zahteve.
Koalicija alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)
Nadzor v Sloveniji je zadovoljiv, na trgu večine produktov so vedno napake ali goljufije. Najlažje nadzorujemo doma, zato – samooskrba!
Levica in Vesna
Načeloma sta slovenski in evropski sistem nadzora hrane med najbolje urejenimi na svetu. Kljub temu se občasno odkrijejo tako manjše kot hujše kršitve, kar je v kompleksnih dobavnih verigah neizogibno. Dodatno zaostrovanje nadzora samo po sebi ne bo bistveno izboljšalo stanja, lahko pa poveča stroške in posledično cene hrane ter administrativno obremeni sistem.
Ključno je izboljšati sledljivost izvora neustrezne ali škodljive hrane ter zagotoviti hitrejše ukrepanje. Ob ponavljajočih se kršitvah morajo slediti strožje sankcije, vključno z začasno ali trajno prepovedjo delovanja.
Mi, socialisti!
Nadzor je nezadosten, a pri tako kadrovsko in finančno podhranjenih inšpekcijskih službah popolnoma pričakovan. Inšpekcijske službe je treba okrepiti, jih usposobiti in jim dati pooblastila za izvajanje dolgotrajnejših nadzorov, v katerih bi lahko uporabljale tudi nekatere prikrite preiskovalne ukrepe, podobno kot jih lahko izvaja policija.
V nasprotnem primeru bomo vedno znova lahko spremljali zgodbe, kot je bila zgodba s prepakiravanjem gnilih rib, ki je bila podprta z dokaznim materialom ter pričanji zaposlenih o tem, kaj se v podjetju dogaja, inšpekcijske službe pa so se ukvarjale z nepospravljenimi omaricami, pregorelimi žarnicami, neurejenimi pisarnami, umazanimi tlemi in podobnim.
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča
Vodstvo uprave za varno hrano je v tem mandatu slabo opravilo svoje delo. Naredilo je premalo, nadzor je bil večkrat slabo opravljen. Tudi ko je bil izveden, pa je uprava neučinkovito ukrepala ali pa sploh ni ukrepala. V skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru je organ, ki izvaja nadzor, dolžan obveščati javnost.
Večkrat smo bili priča, da je bilo obveščanje prepočasno. Primarno mora upravo voditi kompetentna oseba s hrbtenico, ki ve, kaj je prav, in se ne bo upogibala željam politike in kapitala. Treba je izvajati analize tveganja in poostren nadzor nad izdelki, živila, ki ne ustrezajo, pa je treba izločati iz prehranske verige, predvsem pa obveščati potrošnike.
Piratska stranka Slovenije
Potrebujemo strožjo sledljivost in hitrejše obveščanje ter učinkovitejši nadzor nad ponovnim pojavljanjem spornih serij v prodaji. Ključ je digitalna sled: od uvoza do police, z jasnimi odgovornostmi in učinkovitimi sankcijami. Potrošnik mora imeti pravico do hitre informacije, sistem pa mora preprečiti, da bi izločeni izdelki našli pot nazaj v trgovino.
Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča
Sistem mora biti hitrejši in učinkovitejši: boljša sledljivost, pravočasno obveščanje, ostrejše sankcije in boljša koordinacija nadzora. Potrošnik mora dobiti informacijo takoj, ne z zamikom, ki je lahko nevaren in ogrožajoč.
Slovenska demokratska stranka – SDS
Pozitivno je, da se nadzor nad hrano izvaja, vendar bi ga bilo treba okrepiti. Tu imamo v mislih predvsem strožji nadzor uvoza hrane iz tretjih držav. Potrebni so enaki standardi za uvoženo hrano kot za evropsko ter jasnejše označevanje porekla hrane.
Slovenska nacionalna stranka – SNS
Sistem nadzora mora biti hitrejši, strožji in bolj transparenten, posebej pri izdelkih, kjer se pokaže, da umik iz prodaje ne steče pravočasno. Zato zagovarjamo okrepitev institucij za varstvo potrošnikov in boljšo informiranost javnosti, ker so informacije ključ do odgovornosti in nadzora.
Konkretno bi uvedli jasnejše in obvezno označevanje hrane s točnimi podatki o izvoru, sestavinah in kakovosti, strožje in pogostejše neodvisno testiranje, s takojšnjim objavljanjem rezultatov, kadar gre za tveganja za zdravje, boljše sledljivostne postopke in hitrejše obveščanje trgovcev in potrošnikov, da se ne ponovi situacija, ko izdelek pride na police, preden je nevarnost uradno in javno potrjena.
Socialni demokrati
Sistem nadzora hrane mora biti učinkovit, transparenten in strokoven. Potrošniki morajo imeti jasno informacijo o poreklu hrane, pristojne institucije pa morajo imeti dovolj kadrov in pristojnosti za učinkovit nadzor ter hitro ukrepanje ob tveganjih za zdravje ljudi.
Zeleni Slovenije + SG stranka generacij
Sistem nadzora potrebuje popolno digitalno sledljivost. Odgovornost za sporne izdelke mora biti jasna in kazni za kršilce drastične.
Oglas