Dr. Uroš Ocepek, eden bolj prepoznavnih slovenskih profesorjev, ima poleg poučevanja in umetne inteligence še eno precej manj znano strast – glasbo. Pred približno desetimi oziroma enajstimi leti je igral orgle v zagorski cerkvi, prav v času, ko je tam kot kaplan služboval danes dobro znani duhovnik Martin Golob. »Bila sva tudi eno leto sodelavca z Martinom Golobom, ki je bil kaplan v Zagorju,« je razkril Ocepek in dodal, da ima na tisto obdobje zelo lepe spomine. A tudi za orglami očitno ni mogel povsem iz svoje kože. Med mašami je namreč včasih zaigral celo Avsenikove melodije, le da jih je nekoliko drugače harmoniziral, zato verniki spodaj niso nujno vedeli, kaj pravzaprav poslušajo. »Med mašami sem včasih igral Avsenike, pa spodaj niso vedeli, da gre za Avsenika, ker sem ga malo drugače poharmoniziral,« se je nasmejal. Posebej ustvarjalen je bil tudi na porokah. Začel je s prvim delom Poročne koračnice, nato pa neopazno prešel v Slakovo pesem Po dekle. »Veliko sem komponiral. Zdi se mi, da sem bil vedno malenkost upornika tudi na takšen način,« je priznal.
»Če je Bog vse ustvaril, potem je tudi Avsenik božji«
Ocepek je imel pripravljen celo odgovor za primer, če bi ga kdo od duhovnikov vprašal, kaj vendar igra med mašo. »Če je Bog vse ustvaril, potem je tudi to božje. Tudi Avsenik,« je povedal v svojem značilno hudomušnem slogu. Njegova povezanost s cerkvijo pa se ni začela pri orglah. Kot otrok je bil ministrant, ob nedeljah je bral pri maši, pomagal pa je tudi pri številnih pogrebih. »Bil sem skoraj pečen v cerkvi,« se je pošalil. Prav zato morda niti ni presenetljivo, da je v mladosti nekaj časa razmišljal tudi o duhovniškem poklicu. Kasneje je svojo pot vendarle našel v učiteljstvu, a glasba in cerkev sta očitno ostali pomemben del njegovih spominov. Ob tem je zanimivo, da sta se z Martinom Golobom, ki je prav tako znan po sproščenem pristopu in smislu za humor, že pred leti znašla pod isto streho v Zagorju. Ocepkova zgodba pa kaže še eno njegovo plat: profesor, ki danes mladim govori o znanju, tehnologiji in umetni inteligenci, je nekoč za orglami skrbel tudi za precej nepričakovane glasbene preobrate.