Posmrtni ostanki bosansko-srbskega vojnega zločinca Ratka Mladića so v četrtek prispeli v Srbijo, kjer so jih sprejeli z vojaškimi častmi. Krsto, zavito v srbsko zastavo, je po prihodu iz Haaga iz letala neslo šest vojakov v spremstvu Mladićevega sina Darka in srbskega pravosodnega ministra Nenada Vujića. Truplo so nato s policijskim spremstvom odpeljali z letališča v beograjsko vojaško bolnišnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na srbske medije.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je zaradi dogajanja v Srbiji odpovedala obisk v tej državi, kandidatki za članstvo v EU. Kot je zapisala na družbenem omrežju X, poveličevanje, ki spremlja Mladićevo smrt, ni v skladu z evropskimi vrednotami.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je napovedal, da se Mladićevega pogreba ne bo udeležil, je njen zapis na X označil za neumen. Kot navaja portal N1 Srbija, je glede njenih navedb izjavil: »Pojasnilo je bilo izjemno kratko, a neumno, kot ponavadi. ‘Poveličevanje’ generala Ratka Mladića, le da ne pove, kdo je sploh karkoli poveličeval. In ko ne morejo najti ničesar konkretnega, se ukvarjajo s podvozi in nadvozi. Očitno bi morali ljudem prepovedati, da se pojavijo, morali bi prepovedati pogreb in delati pasja pokopališča,« je dejal novinarjem.
Mladićev sin meni, da so ga ubili
Njegov sin Darko Mladić pa je danes izjavil, da so po mnenju njegove družine Mladića v zaporu ubili z malomarnim zdravljenjem in namernim dajanjem močnih opiatov.
Povedal je, da je bil njegov oče v Haagu deležen dobre oskrbe, kar pa ni isto kot zdravljenje. »Človeka lahko nastanite v hotelu s sedmimi zvezdicami in mu ponudite najboljšo hrano ter najboljšo oskrbo, a če ga ne zdravite pravilno, ga ne morete rešiti,« je povedal po poročanju Tanjuga. Mladić je umrl prejšnji teden med prestajanjem dosmrtne zaporne kazni zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v Bosni med letoma 1992 in 1995. Srbski provladni mediji so predvajali posnetke več deset ljudi, večinoma mladih moških, zbranih na nadvozih čez avtocesto, ki so razkazovali transparente v čast Mladiću in prižigali bakle, ko je mimo peljal konvoj s posmrtnimi ostanki.
Srbski provladni mediji so predvajali posnetke več deset ljudi, večinoma mladih moških, zbranih na nadvozih čez avtocesto, ki so razkazovali transparente v čast Mladiću in prižigali bakle, ko je mimo peljal konvoj s posmrtnimi ostanki. FOTO: Pedja Milosavljevic/AFP
Kakor je poročal sarajevski portal Avaz, bo žalna komemoracija za Mladićem potekala v soboto opoldne v Domu vojske v Beogradu. Mladićevo truplo bo nato v ponedeljek med 9. in 12.30 ležalo v cerkvi svetega Luke v beograjski soseski Vidikovac. Po pogrebnem obredu ob 12.35 bo sledil še sprevod proti pokopališču Topčider, kjer ga bodo pokopali; tam je pokopana tudi njegova hči Ana.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v četrtek izjavil, da bo država zagotovila vso logistično in transportno podporo ter da pričakuje, da se bo na pogrebu zbralo več deset tisoč ljudi. Dodal je še, da bo pogreb »dostojanstven in v skladu z željami družine«. Pravosodni minister Vujić pa je že prejšnji teden ob novici o Mladićevi smrti dejal, da bo kot general »prejel vse vojaške in državne časti, do katerih je upravičen«.
Srbski vladni uradnik, ki je želel ostati anonimen, je za bruseljski portal Politico povedal, da država ni neposredno vpletena v ponedeljkovo dogajanje. »Spominskega srečanja ne organizira ministrstvo za obrambo ali generalštab srbskih oboroženih sil, temveč združenje upokojenih generalov,« je povedal in dodal, da Mladić ne bo deležen vojaški časti.
Marta Kos: Upam, da se vlada v Beogradu zaveda, kaj je na kocki
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je že v ponedeljek kritizirala načrte srbskih oblasti za pogreb Ratka Mladića z državnimi častmi. »Kar se tiče Ratka Mladića, je poveličevanje vojnih zločincev v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami in nima mesta v Evropski uniji ali v državah, ki si prizadevajo postati članice,« je ob robu Blejskega strateškega foruma dejala Kosova. »Upam, da se vlada v Beogradu zaveda, kaj je na kocki,« je dodala.
European Enlargement Commissioner Marta Kos attends a forum supporting Ukraine’s EU accession reforms, amid Russia’s attack on Ukraine, in Kyiv, Ukraine, June 8, 2026. REUTERS/Alina Smutko Foto Alina Smutko Reuters
»Zelo pozorno opazujemo situacijo … in videli bomo, kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh, videli bomo tudi dejanja vlade,« je komisarka povedala za bruseljski Politico. »Za Srbijo je zagotovo mesto v EU, vendar [EU] ne zahteva le izvajanja reform. Strateška zavezništva ali strateška usmeritev na področju skupne varnosti in zunanje politike postaja vse bolj pomembna.«
Hrvaški premier Andrej Plenković je bil bolj neposreden, ko je dejal, da si bo »Srbija, če bo organizirala državni pogreb za Mladića, zaprla vrata v Evropsko unijo«.
Oglasil se je tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Michael O’Flaherty in izrazil ogorčenje nad dejanji v Srbiji in Republiki Srbski. »Gnusi se mi javno poveličevanje Ratka Mladića, pokojnega vojnega zločinca, obsojenega za genocid v Srebrenici in zločine proti človeštvu, vključno z izjavami uradnikov v bosansko-hercegovski entiteti Republika Srbska in v Srbiji. Takšno poveličevanje predstavlja kaznivo dejanje po zakonodaji Bosne in Hercegovine in ni zaščiteni govor po evropski konvenciji o človekovih pravicah. Pozivam vse oblasti, naj se uprejo poveličevanju obsojenih vojnih zločincev in izpolnijo svoje zakonske obveznosti, da zagotovijo odgovornost, zaščitijo pravice žrtev in ohranijo pravičnost,« je zapisal.
Na haaškem sodišču je bil obsojen zaradi grozodejstev, storjenih med vojno v Bosni, v kateri je bilo ubitih približno 100.000 ljudi, 2,2 milijona pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Na arhivski fotografiji pokopališče žrtev poboja v Srebrenici v Potočarih. FOTO: Amel Emric/Reuters
Mladić je bil vojaški obraz brutalnega vodstva ob nekdanjem političnem voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću in nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Slobodanu Miloševiću. Na haaškem sodišču je bil obsojen zaradi grozodejstev, storjenih med vojno v Bosni, v kateri je bilo ubitih približno 100.000 ljudi, 2,2 milijona pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.
Zaradi vloge pri pobojih si je prislužil vzdevka »Mesar Bosne« in »Balkanski klavec«, še posebej zaradi pokola Bošnjakov v Srebrenici, najhujšem vojnem zločinu v Evropi po drugi svetovni vojni.