Nemčija, Avstrija, Danska, Nizozemska in Grčija so se dogovorile o skupnem modelu centrov za vračanje migrantov v državah zunaj Evropske unije. Prve osebe brez pravice do prebivanja bi lahko v takšne centre premestili leta 2027, vendar lokacije in partnerske države še niso določene.

Notranji oziroma migracijski ministri petih držav so skupni pristop potrdili na srečanju v Københavnu. Njihov cilj je pospešiti vračanje ljudi, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene, vendar jih zaradi različnih pravnih ali praktičnih razlogov ni mogoče vrniti neposredno v državo izvora.

Danski minister za priseljevanje in integracijo Morten Bødskov je dogovor označil za pomemben premik v evropski migracijski politiki. Pet držav namerava pogajanja s potencialnimi partnericami zunaj EU nadaljevati še letos, prvi sporazum pa bi lahko dosegle v začetku prihodnjega leta.

“Približujemo se temeljiti preobrazbi skupnega evropskega migracijskega in azilnega sistema,” je po srečanju dejal Bødskov, poroča Associated Press.

Trije pogoji za vzpostavitev centrov

Nemčija, Avstrija, Danska, Nizozemska in Grčija so določile tri temeljna načela prihodnjega sistema.

Centri bi morali prispevati k zmanjšanju nezakonitih prihodov v Evropsko unijo in oslabiti poslovni model tihotapcev ljudi. Projekt bi moral biti izveden v skladu s pravom EU, mednarodnimi obveznostmi in določili o varstvu človekovih pravic. Sporazumi s tretjimi državami pa naj bi temeljili na enakopravnem in obojestransko koristnem partnerstvu.

Pet držav bo v potencialne partnerske države napotilo svoje predstavnike, ki bodo preverili varnostne razmere, življenjske pogoje in izpolnjevanje dogovorjenih standardov. Držav, s katerimi potekajo pogovori, ministri niso razkrili. Po poročanju tujih medijev se pogajanja osredotočajo predvsem na afriške države.

Bødskov zavrača ocene, da bi šlo zgolj za zapore oziroma centre za pridržanje. Po njegovih besedah naj bi ljudje, ki nimajo pravne podlage za bivanje v EU in se ne morejo vrniti domov, v partnerski državi dobili možnost za nov začetek.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je kot skupni cilj petih držav izpostavil zmanjšanje nezakonitih migracij proti EU “proti ničli”.

UNHCR in IOM še brez dogovorjene vloge

Ministri so napovedali sodelovanje z Mednarodno organizacijo za migracije in Agencijo Združenih narodov za begunce. Toda obe organizaciji sta bila glede svoje prihodnje vloge previdnejši.

UNHCR je za Associated Press sporočil, da ni prejel podrobnosti predloga, zato morebitne vloge pri nadzoru centrov še ne more komentirati. Tudi Mednarodna organizacija za migracije je pojasnila, da odločitev o njenem sodelovanju še ni bila sprejeta in da so pogovori za zdaj zgolj začetni.

Organizacija je poudarila, da mora vsak takšen projekt spoštovati evropske in mednarodne pravne okvire, varovati pravice migrantov ter upoštevati interese partnerskih držav.

Kritike zaradi varstva človekovih pravic

Načrtom nasprotujejo nekatere nevladne organizacije in zagovorniki pravic migrantov. Opozarjajo, da bi bilo spoštovanje človekovih pravic v centrih zunaj ozemlja EU težje nadzirati in pravno uveljavljati.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Michael O’Flaherty je pet držav že pozval k jasnim in pravno zavezujočim varovalkam. Po njegovem splošna zagotovila, da bodo človekove pravice spoštovane, niso dovolj.

Ministri zagotavljajo, da bodo postopki, pogoji bivanja in odgovornosti sodelujočih držav natančno določeni v sporazumih s posameznimi partnerskimi državami.

Evropski parlament je junija podprl nova pravila, ki državam članicam omogočajo vzpostavljanje centrov za vračanje zunaj EU samostojno ali v manjših skupinah. Pet ministrov se bo predvidoma znova sestalo konec septembra v Münchnu, kjer naj bi nadaljevali pripravo pravnega in operativnega okvira.

Povezani članki:



Navigacija prispevka