Volkswagen je po tednih zaostrovanja odnosov med upravo, sindikati in deželo Spodnja Saška dosegel dogovor o velikem preobratu poslovanja. Načrt predvideva dodatnih 50 tisoč ukinjenih delovnih mest, zmanjšanje števila modelov in velike spremembe proizvodnje, vlagatelji pa so se na dogovor odzvali z okoli sedemodstotno rastjo delnice.
Volkswagen želi do leta 2030 doseči 9-odstotno operativno maržo in 31 milijard evrov letnega dobička, pri tem pa bo za polovico zmanjšal število modelskih različic in za kar 75 odstotkov poenostavil ponudbo, predvsem z ukinjanjem oziroma združevanjem oprem in paketov. Ob tem bo dodatno zmanjšal tudi proizvodne zmogljivosti: cilj za leto 2030 je devet milijonov vozil letno, medtem ko je zmogljivost po pandemiji znašala okoli 12 milijonov. Samo nemške tovarne imajo trenutno po oceni skupine za približno 500.000 vozil več zmogljivosti, kot znaša letno povpraševanje.
Volkswagen bo število zaposlenih zmanjšal za približno 100.000.
Gre za največje prestrukturiranje v 89-letni zgodovini podjetja.
Število modelov bodo občutno zmanjšali.
Prihodnost štirih nemških tovarn ostaja negotova.
Volkswagen želi do leta 2030 doseči približno 9-odstotno operativno maržo.
Delnica Volkswagna je po objavi dogovora poskočila za okoli sedem odstotkov.
Nadzorni svet Volkswagna je soglasno potrdil ambiciozen načrt prestrukturiranja, s katerim želi največji evropski avtomobilski proizvajalec izboljšati konkurenčnost in do leta 2030 doseči približno devetodstotno operativno maržo.
Dogovor je preprečil odprt konflikt med upravo na eni strani ter sindikati in deželo Spodnja Saška na drugi, hkrati pa prinaša zelo boleče ukrepe. Volkswagen bo poleg že dogovorjenega zmanjšanja zaposlenosti ukinil še 50n tisoč delovnih mest, s čimer se skupno število načrtovanih zmanjšanj povzpne na približno 100 tisoč.
Foto: Volkswagen
Vse tovarne za zdaj ostajajo
Pomemben del načrta je tudi prepolovitev števila modelov, zmanjšanje stroškov in racionalizacija proizvodnje. Pri štirih nemških tovarnah – v Emdenu, Zwickauu, Neckarsulmu in Hannovru – prihodnja proizvodnja za obdobje 2031–2034 še ni zagotovljena. Volkswagen bo do junija 2027 pripravil novo strategijo proizvodne mreže, pri čemer išče tudi alternativne namene (kupce?) za te lokacije.
Volkswagen se s prestrukturiranjem odziva na več hkratnih pritiskov: visoke ameriške carine, padec prodaje na Kitajskem, stagnacijo evropskega trga in vse agresivnejšo konkurenco azijskih proizvajalcev. Operativna marža skupine je bila v prvi polovici leta le 3,8 odstotka, precej pod 7,9 odstotka iz leta 2022.
Po dogovoru takoj opazna rast vrednosti delnice
Trgi so dogovor sprejeli precej pozitivno. Delnica Volkswagna je v zgodnjem trgovanju poskočila za okoli 7 odstotkov in dosegla najvišjo vrednost v približno 11 tednih. Vlagatelji so predvsem pozdravili dejstvo, da je upravi uspelo doseči dogovor s predstavniki zaposlenih in dežele Spodnja Saška, vendar hkrati opozarjajo, da je zdaj najtežji del šele pred upravo – izvedba načrta.
Posebej zanimivo je, da dogovor ne pomeni neposrednega zapiranja štirih omenjenih tovarn. Sindikati poudarjajo, da nobena tovarna še ni dokončno predvidena za zaprtje, Volkswagen pa za njihovo prihodnost trenutno ne more zagotoviti konkurenčne proizvodnje po letu 2031. Prav tako so se zaposleni izognili nekaterim najbolj radikalnim predlogom uprave, med drugim morebitni ločitvi znamke Volkswagen osebna vozila in oddelka komponent.
Volkswagen končno manj kompleksen?
Ključna zgodba torej ni le 50 tisoč novih ukinitev delovnih mest, temveč dejstvo, da je Volkswagen po desetletjih postopnega prilagajanja zdaj pripravljen bistveno zmanjšati kompleksnost podjetja.
Uspeh bo odvisen od tega, ali bo manj modelov, manj zaposlenih in bolj racionalna proizvodnja dovolj za zapolnitev tovarn ter ponovno vzpostavitev konkurenčne marže.