George Clooney na novinarski konferenci 83. filmskega festivala v Benetkah. Foto: EPA
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Še do 12. septembra poteka 83. izdaja beneškega filmskega festivala. V tekmovalni program Orizzonti (Obzorja) je tokrat uvrščena slovenska manjšinska koprodukcija Do konca dneva srbske režiserke Jelene Maksimović, v ponedeljek pa bo na sporedu Perverznjakov vodič po utopijah – že tretje sodelovanje med Slavojem Žižkom in britansko režiserko Sophie Fiennes.
Oglas
Festival je letos odprl novi film Angleža Dannyja Boyla. Ink, v prevodu Črnilo, ki je med 21 filmi v glavnem tekmovalnem programu, je adaptacija istoimenske gledališke drame Jamesa Grahama, ki je napisal tudi scenarij za film. Pokaže pa preobrazbo časopisa The Sun, ki je kmalu za tem, ko ga je kupil medijski mogul, Avstralec Rupert Murdoch, postal najvplivnejši britanski tabloid. Režiser filmov Trainspotting, Revni milijonar in 28 let pozneje je Črnilo posnel v produkciji Netflixa. V središču pripovedi sta Murdoch, ki ga igra Guy Pearce, in urednik Larry Lamb, ki ga igra Jack O`Connell – njega Murdoch prepriča, da časopis spremeni v skladu s pričakovanji množice in ga usmeri v senzacionalističnost.
Na novinarski konferenci v Benetkah je Danny Boyle povedal, da je želel posneti film o naši dobi, o tem, kako se prek medijev podaja informacije oziroma resnico, čeprav je dogajanje postavljeno v leto 1969.
O tem, kaj ga je pri liku Murdocha pritegnilo, je povedal Boyle na novinarski konferenci v Benetkah: “V tistem času je Murdoch v zelo rigidno britansko družbo vnesel pridih svežine. Naletel je tudi na veliko predsodkov, ker je bil Avstralec. S tem sem se lahko poistovetil glede na svoje korenine. Sovražil je britanski vodstveni sloj. Tudi v tem ga razumem. Prek tega se mi je uspelo povezati z njegovim likom. Želel je narediti nekaj, kar bi bilo zabavno, drugačno, bolj uporniško. Spremeniti je hotel rigidno strukturo, ki je takrat vladala v svetu časopisov. Ponudil je neke vrste svobodo, drugačen glas.”
Film Črnilo (ang. Ink) Dannyja Boyla je odprl letošnji festival. Foto: EPA
Med filmi v glavnem tekmovalnem programu smo videli tudi že novo delo britansko-irskega filmarja Martina McDonagha Wild Horse Nine (Divji konj devet). Po Treh plakatih pred mestom in Dušah otoka, ki sta bila prav tako premierno prikazana v Benetkah (McDonagh je za oba prejel nagrado za najboljši scenarij in tudi tokrat je povsem verjetno, da ga bodo nagradili za scenarij), se Wild Horse Nine znova osredotoča na prijateljstvo med moškima. V črni komediji spremljamo dva agenta Cie – igrata ju John Malkovich in Sam Rockwell –, ki se leta 1973 tik pred obdobjem Pinochetove diktature znajdeta na Velikonočnih otokih.
Lik, ki ga igra Malkovich in ima raka v zadnji fazi, ima namreč poslednjo željo, ki jo želi izpolniti prav, kot sam pravi “pri velikih glavah”. Film odlikujeta odličen scenarij in režija, tudi igra ne le Malkovicha in Rockwella, temveč tudi stranskih igralcev je odlična. Film tematizira vlogo ZDA pri destabilizaciji demokracij po svetu in ima močno sporočilo o pomembnosti uporniške drže. Novinarsko projekcijo v Benetkah je pospremilo glasno ploskanje ob ključnih trenutkih.
John Malkovich in Sam Rockwell na premieri filma v Benetkah. Foto: EPA
Drugi festivalski dan je navdušil še en film z močno aktivistično noto, in sicer italijanski Nessuno dolore – Brez bolečine režiserja Giannija Amelia. V središču je moški, ki v Rimu na stojnici prodaja rabljene knjige in je povsem nepričakovano vržen v situacijo z otrokom begunca, v kateri se napačno odzove in povzroči dečkovo smrt. Film sledi njegovi poti spopadanja z lastno krivdo, poti žalovanja in sprejemanja odgovornosti.
Videli smo tudi že novo delo legende med ameriškimi filmarji Paula Schraderja (Ameriški žigolo, Preporod). V The Basics of Philosophy (Osnove filozofije) predstavi profesorja filozofije, ki ga ujame njegova preteklost oziroma skrivnost iz preteklosti. Mračen film s težko vsebino, v katerem glavni lik išče odgovore na svoje tegobe v filozofiji Barucha Spinoze.
Schrader je posnel film, v katerem se sprašuje o tem, ali se je mogoče spremeniti. V jedru filma je, kot tako pogosto pri Schraderju, tema krivde. Kot je povedal na novinarski konferenci v Benetkah, ga je tu zaznamovala katoliška vzgoja. O nastanku scenarija za film je povedal: “Začel sem se spraševati o poklicu, ki bi ga glavni lik opravljal. Odločil sem se, da bo profesor filozofije, ker je to na platnu redko videno. Potem sem se vprašal, kaj bi lahko bila njegova skrivnost. In voila – nastal je film.”
Kot je značilno za Schraderjeva dela, je ena od glavnih odlik Osnov filozofije ta, da gledalcu pusti svobodo, da si sam ustvari mnenje o celotnem dogajanju. Tako gre za delo, ki vsekakor prav zaradi tega ostane z gledalcem še dolgo po ogledu.
Paul Schrader se na festivalu predstavlja s filmom Osnove filozofije (ang. V The Basics of Philosophy). Foto: EPA
V prihodnjih dneh bomo videli še nove stvaritve Italijana Nanija Morettija, Južnega Korejca Leeja Chang-donga, Francoza Floriana Zellerja, Japonca Hirokazuja Koride in danske režiserke May el-Toukhy, ki je edina ženska, samostojno podpisana pod režijo filma v glavnem tekmovalnem programu. Predsednica letošnje glavne žirije, igralka, režiserka in scenaristka Maggie Gyllenhaal, je na novinarski konferenci tudi sama opozorila na to dejstvo, v katerem vidi odraz sistemske težave, ko gre za financiranje filmov ženskih ustvarjalk.
Sorodna novica
Zlati lev za življenjsko delo igralki Ellen Burstyn, “absolutnemu vzoru pristnosti v igri”
Nagradi za življenjsko delo so tokrat namenili igralcu, režiserju in producentu Georgeu Clooneyu in igralki Ellen Burstyn.
Clooney je na novinarski konferenci v torek povedal, zakaj še vedno obožuje filmsko umetnost: “Menim, da na splošno ne moremo živeti brez pripovedovanja zgodb. Za družbo je pomembno, da vidimo svet tudi skozi oči drugih ljudi. V nasprotnem primeru se ne naučimo ničesar drug o drugem, nato se znajdemo v lastnem kokonu in začnemo druge ljudi demonizirati. Tu v Benetkah sem videl že filme iz Irana in drugih dežel, v katerih sam ne preživim veliko časa. Letos sem izvršni producent libanonskega filma z naslovom Furies. Pomembno se mi zdi, da ljudje vidijo prostore, ki jih morda sami ne obiščejo. Pomembno je, da nadaljujemo pripovedovanje zgodb in tako opominjamo ljudi, da v resnici nismo tako zelo različni.”
Oglas