“Navadna politična farsa, da se prikrije prevare in goljufije Resni.ce, in to, da je Janez Janša vmes prodal in dokazal, da je prodal Slovenijo Izraelu in njihovim interesom.” Tako se je Robert Golob ta teden odzval na odločitev državnega zbora, ki ga ni zaščitil z imuniteto pred kazenskim postopkom, ki je posledica sporov z njegovo nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Bobnarjeva se je pred leti uprla še dodatnim čistkam v policiji, ko so že počistili “janšiste”. Krivi, da je Golob zdaj v težavah, pa so vsi drugi. Zoran Stevanović. Janez Janša. Celo Izrael. Le Golob ni kriv čisto nič.
Dogajalo se je ravno, ko je odstopil Marko Jug, ki je na vrh Kliničnega centra prišel z Golobovo pomočjo, kandidatu Golobu pa je v tednu pred volitvami pomagal v kampanji, ko sta v kliničnem centru odpirala prostore nove nefrologije. Jug nikakor ni bil edini državni direktor, ki je pomagal Svobodi v kampanji. Opazovalci volitev iz OVSE so zaradi takšnih podvigov kot eno glavnih priporočil državi po volitvah navedli potrebo po natančni opredelitvi dovoljenih dejavnosti javnih funkcionarjev med volilno kampanjo in sprejetje smernic, ki bodo omogočile dosledno in jasno ločevanje med opravljanjem uradnih javnih dolžnosti (npr. vlade, premierja in ministrov) ter delovanjem v okviru politične kampanje.
Juga kot profesionalca v državnem zdravstvu je politik Golob morda zlorabil. A Jug mu je to dovolil. Podobna predvolilna zloraba je bila, ko sta se kandidata na volitvah Alenka Bratušek in Golob pred volitvami slavnostno vozila po progi drugega tira. Tudi tiste vožnje ni plačala njuna stranka in stroškov niso prikazali v poročilu o kampanji. Plačal je državni proračun. Vsi mi. Opisal sem le dva dogodka v množici, ki so ju opazili tudi tuji opazovalci volitev. Doma odzivov nadzornih institucij ni bilo veliko, so pa največji mediji vsaj opozorili na spornost predvolilnega rezanja trakov v UKC Ljubljana, tudi POP TV. Dnevnik pa je po volitvah poročal, da se je vesela predvolilna vožnja Goloba in Bratuškove po drugem tiru znašla pri tožilcih, kjer so dobili ovadbo zaradi ogrožanja varnosti, ker naj bi se najvišja funkcionarja vlade po gradbišču vozila na črno. Če smo natančni: vozila sta se kandidata stranke Svoboda Golob in Bratušek, da bi bila ponovno izvoljena v državni zbor. Zveza z vlado je bila, da sta se s tem poskušala obdržati na oblasti. Da bi se lahko še zastonj vozila. Ni jima uspelo.
Drugi kandidati enakih možnosti promocije z državnim denarjem niso imeli.
Zaradi podobnega nepoštenega ravnanja, ko se je večina v parlamentu odločila za gradnjo enotirne železnice proti Kopru in je vlada Mira Cerarja le sama sebi dodelila sto tisoč evrov za kampanjo pred referendumom, nasprotnikom projekta pa nič, je ustavno sodišče razveljavilo zakon, ki je omogočal to nepošteno ravnanje, vrhovno sodišče pa je razveljavilo referendum in država je morala odločanje ljudstva ponoviti.
Posledica je bil odstop Mira Cerarja kot šefa vlade, ki je kot Golob izgubil tudi oblast v državi na volitvah po tem.
Kritiki takrat nis(m)o bili vsi proti gradnji. Proti so bili tudi tisti, ki so opozarjali, da je vlada premalo ambiciozna, ko z velikimi stroški gradi enotirno železnico, čeprav smo celo v času rajnke Avstro-Ogrske zmogli dvotirne. Na enotirni standard nas je vrnil socializem. Denimo med Mariborom in Avstrijo. Drugi tir so odmontirali. Da so imeli kritiki gradnje enotirne proge prav, se je pokazalo, ker se je država že odločila, da bo gradila še drugi tir drugega tira.
In ob tej šlamastiki sta si kandidata na volitvah Golob in Bratuškova zagotovila še malo kampanje na stroške davkoplačevalcev. Ker sta bila oblast. V Black Cube slogu.
Foto: Daniel Novaković/STA
A to nikakor ni bil edini spektakel, ko je Golob hodil po robu ali celo prestopil mejo koruptivnega. Ker, kaj pa je to drugega, če šef vlade nastavi državne direktorje in funkcionarje, ti mu pa potem pred volitvami vračajo usluge, da ima v kampanji prednost pred kandidati drugih strank? Tudi v medijih.
Tako zelo kot Golob tokrat tega še noben šef vlade v zgodovini ni počel.
Po robu je hodil tudi, ko je na vrhuncu kampanje, deloma na predvolilnih soočenjih, a tudi v prostorih vlade kot premier, Janeza Janšo obtoževal veleizdaje, prodaje domovine tujcem in sodelovanja z mednarodno kriminalno združbo. Zaradi tega je Janša takrat sprožil sodne postopke, o katerih so ta teden ponovno poročali mediji, čeprav se ni zgodilo nič novega. Razen tega, da je svoje stare obtožbe čez Janšo Golob ponovil, da bi odvrnil pozornost od kazenskega postopka, ki ga je dovolil parlament, ko ga ni zaščitil z imuniteto.
Spomnimo, ko je Golob prevzel oblast, so delali celo spiske vseh, ki so bili zaposleni zadnja leta in jih je bilo treba počistiti, ker je prej vladala druga vlada. V slogu nekih drugih časov.
Kazenski postopek pa ga zdaj čaka, ker je čistil še tiste, ki so jih že sami nastavili, in se mu je Tatjana Bobnar uprla. Spravil se je na napačne. Naše.
Pri zmerjanju Janše pred volitvami, ki ga je ta teden ponovil, so Golobu pred volitvami pomagali tudi najvišji funkcionarji, ki jih je sam nastavil in so skupaj podobno paradirali kot je po kliničnem centru ali z vlakcem po enotirni železnici z drugimi. Za potrebe kampanje Goloba sta se angažirala sam takratni šef Sove Rajko Kozmelj in sekretar za nacionalno varnost Vojko Volk.
Za največji problem v državi pa, vsaj po protestih, ki so jih ta teden organizirale še nedavno vladajoče stranke, velja poslanec Resni.ce Boris Mijić, proti kateremu pa za zdaj, ker družinsko podjetje pred leti delavcem ni plačalo vseh obveznosti in tudi državi ne, še ni opaziti kazenskega postopka. Ki pri Golobu je.
Mijiču so levi protestniki ta teden očitali tudi, da se je kot kandidat na volitvah in v DZ predstavljal z izobrazbo, ki je nima. Med protestniki sta bila Luka Mesec in Asta Vrečko, ki sta se še nedavno skupaj veselila v vladi z Matejo Čalušić, ki je zagrešila povsem enak greh s predstavljanjem z napačno izobrazbo kot kandidatka za parlament in pozneje poslanka.
A smo namesto pozivov k odstopu iz parlamenta opazili povišanje na ministrski položaj.
Med vladarje.
Kriv pa je Janša. Pa Izrael. In vse mogoče. Le Golob in njegovi nič in nikoli.