Američani z veliko večino nasprotujejo podatkovnim centrom, ki jih po državi postavljajo podjetja iz Silicijeve doline, predsednik Donald Trump pa poziva, “naj vladajo podatki”.
6. septembra, 2026 05.08
V mestih po Združenih državah Amerike kot gobe po dežju rastejo ogromni podatkovni centri, ki so za ameriške tehnološke oligarhe ključna infrastruktura razvoja umetne inteligence. Ti megalomanski projekti pa so naleteli na skupinske tožbe, organiziran upor lokalnih skupnosti in nasprotovanje državljanov iz obeh političnih polov, zaradi česar so tudi politični predstavniki pod pritiskom, da jim odrečejo svojo podporo.
Lokalni prebivalci in civilne iniciative opozarjajo na velike potrebe podatkovnih centrov po zemljiščih, elektriki in vodi, kar bi lahko prineslo višje cene komunalnih storitev in preobremenilo omrežja. Domačini opozarjajo tudi na neprekinjen hrup, ki ga povzročajo hladilne naprave ali pripadajoče elektrarne, kot v primeru podatkovnih centrov Colossus v okolici Memphisa, ki jih je postavil Elon Musk oziroma njegov SpaceX. Tam elektriko proizvajajo plinske turbine, kar prinaša še skrbi o onesnaženju zraka.
Zaradi ljudske mobilizacije so v obrambo prešli nekateri senatorji in guvernerji zveznih držav, ki so doslej podpirali velike graditelje podatkovnih centrov, kot so Amazon, Google, Microsoft in Meta. Med njimi je na primer teksaški guverner in republikanec Greg Abbott, ki je avgusta zaradi pritiska javnosti in prihajajočih volitev sprejel začasni moratorij na nove podatkovne centre v zvezni državi z drugim največjim številom teh objektov v ZDA.
Tehnološki milijarderji in ameriški predsednik Donald Trump so medtem odgovorili z ofenzivo. OpenAI, ki razvija ChatGPT, in družbeno omrežje X, ki je v lasti najbogatejšega Zemljana Muska, trdita, da za kampanjami proti podatkovnim centrom stoji Kitajska, ki bi na ta način lahko prehitela ZDA v razvoju umetne inteligence. Na to je opozoril tudi Trump in dodal, da bodo skupnosti, ki zavrnejo podatkovne centre, ostale “revne in zaostale”.
OpenAI in Oracle v teksaškem mestu Abilene gradita velik podatkovni center Stargate (Foto: PROFIMEDIA)
Večina Američanov proti podatkovnim centrom
Nasprotovanje Američanov gradnji podatkovnih centrov v njihovih skupnostih je razvidno iz več anket.
Marca izvedena anketa vodilnega javnomnenjskega inštituta Gallup je ugotovila, da gradnji podatkovnih centov v njihovi bližini nasprotuje 72 odstotkov Američanov, skoraj polovica Američanov temu “močno nasprotuje”. Pozitivno se je izreklo 27 odstotkov vprašanih, le sedem odstotkov pa “močno podpira” gradnjo podatkovnega centra blizu njihovega doma. To je bilo prvič, da je Gallup državljanom postavil vprašanje o podpori podatkovnim centrom.
Do podobnih ugotovitev sta prišli dve drugi anketi. Univerza v Pensilvaniji je ugotovila, da 61 odstotkov Američanov nasprotuje podatkovnim centrom v svojem kraju. Anketa YouGov je pokazala, da 47 odstotkov Američanov meni, da je gradnja podatkovnih centrov slaba za državo, le 24 odstotkov pa jih meni, da je dobra.
Proti tudi Trumpovi volivci
Po podatkih Gallupa so volivci demokratske stranke najbolj negativno nastrojeni, saj jih 75 odstotkov nasprotuje gradnji podatkovnih centrov. Pri neodvisnih volivcih je ta delež 74 odstotkov. A tudi med republikanci, ki načeloma podpirajo Trumpa, je 63 odstotkov proti gradnji podatkovnega centra v njihovem kraju bivanja, le devet odstotkov pa jih močno podpira takšne gradnje.
Pri Gallupu so preverili, katere so glavne skrbi nasprotnikov podatkovnih centrov. Polovica poudarja vpliv na vire energije in vode ter izgubo kmetijskih zemljišč. Dobra petina omenja vpliv na kakovost življenja, podoben delež pa tudi višje cene elektrike in vode ter druge življenjske stroške. Še 16 odstotkov skrbi onesnaževanje, pri čemer prevladuje zvočno onesnaževanje. Med pomisleki so tudi različni zadržki do umetne inteligence, na primer, da bo ta vodila v izgubo delovnih mest.
Podporniki poudarjajo predvsem gospodarske koristi (66 odstotkov), zlasti zaposlitve in davčne prilive, ter tehnološke koristi (17 odstotkov) zaradi razvoja umetne inteligence.
“Oblika mučenja”
Graditelji velikih podatkovnih centrov, znani kot hyperscalers (angl.), iščejo predvsem lokacije, kjer je veliko poceni zemlje (pogosto kmetijskih zemljišč), poceni energija za napajanje čipov, dovolj vodnih virov za potrebe hlajenja in davčne spodbude. To so najpogosteje ruralna ali predmestna in gospodarsko šibkejša okrožja, ki jim tehnološki velikani v zameno za nizke davke in hitre odobritve brez javnih razgrnitev projektov obljubljajo gospodarski razvoj in nova delovna mesta.
Zato Meta Platforms, ki ga vodi Mark Zuckerberg, gradi svoj največji podatkovni center Hyperion v revnem okrožju Richland Parish v Louisiani, Musk pa je svoja podatkovna centra Colossus I. in Colossus II. leta 2024 v vsega 122 dneh postavil na obrobju Memphisa, v predmestju Southaven – med njima poteka meja med zveznima državama Tennessee in Mississippi. Župan Memphisa Paul Young, ki je posel pripeljal v mesto, je poudaril, da je lani – v prvem polnem letu operacij – SpaceX plačal za 25 milijonov dolarjev davkov, s čimer je bil drugi največji davkoplačevalec v okrožju za podjetjem FedEx.
Nekateri prebivalci opažajo druge vplive. Jason Haley is Southavna, ki živi kilometer in pol od Colossusa II., je za CNBC opisal neprekinjen hrup plinskih turbin, s katerimi center ustvarja elektriko, kot “obliko mučenja”. Aprila je bila proti SpaceX vložena tožba na sodišču v Mississippiju zaradi uporabe teh plinskih turbin, ki po mnenju tožnika – organizacije za zaščito pravic temnopoltih oseb NAACP – kršijo zakon o čistem zraku, saj ne nadzorujejo izpustov škodljivih delcev. SpaceX pravi, da gre za začasne turbine, ki jih bodo zamenjali.
Ko je tožnik zahteval, da sodišče v času sodne obravnave ustavi delovanje podatkovnega centra, je v primer poseglo pravosodno ministrstvo z argumentom, da je SpaceX ključen za nacionalno varnost in da je bila njihova tehnologija uporabljena v vojni proti Iranu.
Državljani preprečili že vrsto projektov
Civilna iniciativa v Memphisu, ki se ji je pridružil tudi Haley, je proti SpaceX vložila skupinsko tožbo. Te so se zvrstile tudi proti drugim hyperscalerjem, ki gradijo v drugih krajih po ZDA, ponekod pa so državljanske pobude projekte uspele preprečiti že s pritiskom na lokalne oblasti.
Organizacija Data Center Watch navaja, da je samo v prvem četrtletju 2026 civilnim iniciativam v ZDA uspelo ustaviti 75 projektov gradnje podatkovnih centrov, v ocenjeni vrednosti 130 milijard dolarjev. Več kot 500 okrožij in občin je sprejelo moratorije na gradnjo podatkovnih centrov, v zveznih državah od Virginie na vzhodni obali do Kalifornije za zahodni obali.
Marca sta predlog zakona o nacionalnem moratoriju na podatkovne centre vložila progresivna demokratska voditelja Bernie Sanders in Alexandria Ocasio-Cortez. Predlog zahteva, da se gradnja ali nadgradnja podatkovnih centrov za umetno inteligenco ustavi, dokler se ne sprejmejo pravila za varno uporabo nove tehnologije in dokler se ne zagotovi, da bodo koristi deležni tudi delavci, ne le tehnološki oligarhi. Obenem podatkovni centri ne bi smeli vplivati na položnice okoliških prebivalcev in prejemati državnega denarja, prebivalci pa morajo imeti možnost zavrnitve takšnih gradenj. Za zdaj je predlog v obravnavi v kongresu.
Podatkovni center Colossus I. podjetja SpaceX v Memphisu moti prebivalce s hrupom plinskih turbin (Foto: PROFIMEDIA)
Nova težava za umetno inteligenco
Pritisk je nov udarec za sektor umetne inteligence, katerega tržna logika že tako ali tako skrbi vlagatelje in zaradi katere se rast borznih tečajev umirja. Vodilni razvijalci, kot sta OpenAI in Anthropic, so kljub razmahu uporabe umetne inteligence še daleč od dobička, tehnološki velikani od Nvidie do Mete in Googla pa vlagajo stotine milijard dolarjev v infrastrukturo, ki še ni dokazala dobičkonosnosti.
Tveganje so tudi astronomske tržne vrednosti osrednjih podjetij. SpaceX je pred meseci poskrbel za največji borzni debi vseh časov in je danes vreden dva tisoč milijard dolarjev ob manj kot 19 milijardah letnih prihodkov, vlagateljem pa je dejal, da pričakuje naslovljiv trg v obsegu 28 tisoč milijard dolarjev. Vesoljsko podjetje, ki vključuje tudi Muskov posel z umetno inteligenco in družbenimi omrežji xAI, veliko večino teh prihodkov vidi v umetni inteligenci, pri čemer podatkovna centra Colossus igrata ključno vlogo. SpaceX, ki sicer želi svoje rakete na neki točki uporabiti za vzpostavitev podatkovnih centrov v vesolju, trenutno presežne zmogljivosti v zemeljskih centrih oddaja drugim podjetjem, od Googla do Anthropica.
Tu so še varnostni pomisleki zaradi nedavnih kibernetskih vdorov agentov umetne inteligence, ki porajajo vprašanja o tem, do kakšne mere razvijalci lahko nadzorujejo zmogljivo tehnologijo. Če je zaradi ljudskega odpora sedaj ogrožena še osnovna infrastruktura, ki umetni inteligenci zagotavlja računsko moč, bi to še dodatno okrnilo napovedi o rasti sektorja.
Kje je največ podatkovnih centrov
Nikjer se podatkovni centri ne množijo hitreje kot v Teksasu. Kot je ta teden ugotovil lokalni časnik The Texas Tribune v sodelovanju s Pulitzer Centrom, je v drugi največji ameriški zvezni državi najmanj 596 podatkovnih centrov, ki že obratujejo (308) ali so v fazi načrtovanja (288). Teksas po številu obratujočih podatkovnih centrov zaostaja le za Virginio, kjer je tako imenovana “ulica podatkovnih centrov” s 398 centri (in še 287 načrtovanimi), po aprilskih podatkih Pew Research Centra.
Hitra rast v Teksasu se kaže v velikih zahtevkih po dobavi elektrike; od leta 2023 se je povpraševanje podatkovnih centrov in drugih večjih odjemalcev povečalo z 48 na 474 gigavatov, po podatkih operaterja teksaškega omrežja ERCOT. Med projekti, ki čakajo na priključek v elektroenergetsko omrežje, je 90 odstotkov podatkovnih centrov, še ugotavlja operater.
Toda porajajo se skrbi, da so vloženi zahtevki pretirani in da podjetja prijavljajo “fantomsko porabo”, poroča Reuters, ki ugotavlja, da zahtevki operaterjem v osrednjem delu ZDA tudi do desetkrat presegajo dejansko trenutno porabo podatkovnih centrov. Zaradi tega bi lahko omrežja vzpostavila premalo zmogljivosti in ogrozila stabilnost dobave ali pa zgradila preveč za projekte, ki se ne bodo uresničili, račun pa bi plačali državljani z višjimi položnicami.
Teksas po številu obratujočih podatkovnih centrov zaostaja le za Virginio. Na sliki podatkovni center podjetja Meta v mestu El Paso. (Foto: PROFIMEDIA)
Obrat republikancev
V začetku avgusta je zato teksaški guverner Abbott, ki je še lani Teksas opisoval kot “epicenter razvoja umetne inteligence”, odredil ustavitev priklapljanja novih odjemalcev v omrežje za eno leto. Pri tem je zahteval, da podatkovni centri navedejo, koliko elektrike in vode bodo porabili, ter koliko obeh virov bodo lahko zagotovili sami na lokaciji. Navesti bodo morali tudi ukrepe za zmanjšanje vplivov na okoliške prebivalce, vključno z zvočnim in svetlobnim onesnaževanjem.
S tem je republikanski guverner stopil ob bok demokratski guvernerki New Yorka Kathy Hochul, ki je enoletni moratorij za podatkovne centre kot prva na ravni zvezne države uvedla julija. Gina Hinojosa, demokratka, ki izziva Abbotta za položaj guvernerja Teksasa, meni, da si njen tekmec skuša izboljšati možnosti za ponovno izvolitev, čeprav je v preteklosti prejel donacije tehnoloških velikanov, je dejala v intervjuju za CBS. Demokrati v Teksasu niso imeli guvernerja že od leta 1990.
Abbott ni edini teksaški republikanec, ki omahuje: Trumpov kandidat za senatorja Teksasa Ken Paxton je nedavno objavil načrt v štirih točkah za naslovitev “negativnih vplivov” podatkovnih centrov v zvezni državi – objavi pa dodal z umetno inteligenco izdelano grafiko. Čeprav je Teksas republikanska trdnjava, se je Paxton znašel v tesni tekmi za stolček z demokratom Jamesom Talaricom, ki poziva k strožjim pravilom za gradnjo podatkovnih centrov.
Priložnost za demokrate?
Novembra Američane čakajo vmesne volitve v kongres (midterms, angl.), kjer imajo republikanci večino v obeh domovih. Podatkovni centri bi lahko bili pomemben jeziček na tehtnici. Volivci bodo izbirali vseh 435 predstavnikov v spodnjem domu kongresa (House of Representatives) in 35 od 100 senatorskih mest.
To se je pokazalo junija v izboru republikanskega kandidata za mesto v senatu Utaha, kjer je dolgoletni predsednik zveznega senata Stuart Adams izgubil zaradi podpore podatkovnemu centru, ki ga je želel zgraditi milijarder Kevin O’Leary. Enoletni moratorij je avgusta podprl republikanski kandidat za senatorja Michigana Mike Rogers, ki za položaj tekmuje s progresivnim demokratom Abdulom El-Sayedom.
A tudi mnogi demokrati na položajih so na strani tehnoloških velikanov. Demokratski kandidat za guvernerja Wisconsina David Crowley želi zvezno državo spremeniti v središče za umetno inteligenco, kar je republikanski nasprotnik uporabil v negativnih oglasih. Guvernerka Maina Janet Mills je nedavno podala veto na predlagan moratorij za gradnjo podatkovnih centrov. Guverner Pennsylvanie Josh Shapiro je lani napovedoval naložbo Amazona v podatkovni center, nedavno pa podpisal izvršni ukaz o strožjih pogojih za takšne gradnje.
Američani se množično udeležujejo mestnih svetov, ko so na dnevnem redu podatkovni centri (Foto: PROFIMEDIA)
Trump: “Naj vladajo podatki”
Novice o ljudskem nezadovoljstvu so dosegle Belo hišo, a niso omajale stališč predsednika. Trump v svojem drugem mandatu ostaja velik podpornik Silicijeve doline, ki je vložila milijarde v njegovo ponovno izvolitev, na čelu z Muskom.
V zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social je dejal, da je edini razlog za zavračanje podatkovnih centrov v skupnostih po ZDA, če te skupnosti želijo končati kot revne in zaostale. “Če bi rade bile uspešne in bogate, z nižjimi davki in veliko službami, naj vladajo podatki. Dobra novica je, da obstaja veliko drugih krajev, ki si jih želijo. Če ubijemo gos, ki nese zlata jajca, si boste sami krivi. Kitajska ne bi mogla biti bolj zadovoljna s tem gibanjem proti podatkovnim centrom,” je dejal.
Abbottov obrat v Teksasu je Trump opisal kot napako, a dodal, da ga ne moti, če republikanci nasprotujejo podatkovnim centrom.
Že junija letos je OpenAI opozoril, da so kitajski računi uporabljali ChatGPT za pripravo vsebin družbenih omrežij, ki pozivajo Američane k nasprotovanju podatkovnim centrom. Konec avgusta se je oglasilo še omrežje X s trditvijo, da so odkrili 200 tisoč računov, povezanih z domnevno kitajsko farmo botov, ki naj bi skušala vplivati na javno razpravo o podatkovnih centrih.
Toda četudi skušajo tuje sile vplivati na javni diskurz v ZDA, je na družbenih omrežjih moč najti veliko posnetkov resničnih ljudi, ki se množično udeležujejo sej lokalnih svetov, da izrazijo svoje nasprotovanje podatkovnim centrom, piše portal Axios. Kot je za medij dejal svetovalec za komuniciranje v Silicijevi dolini Jim Prosser: “Če dosežete, da se Greg Abbott in Kathy Hochul o nečem strinjata, to verjetno ni kitajska psihološka operacija; verjetno ni množična zabloda, ki jo imajo ljudje o teh vprašanjih.”