Čeprav se zdi, da moški reproduktivni sistem po vsem svetu doživlja krizo, slovenski podatki te panike za zdaj ne potrjujejo / Foto: iStock
Imajo moški res vse manj testosterona? Kaj o »krizi moškosti« pravi slovenski zdravnik
Preventivno jemanje testosterona zdravnik Aleksander Andjelić ostro odsvetuje, še posebno mlajšim moškim, ki si v prihodnosti želijo otrok.
06. 09. 2026, 11.00
Meta Černoga
V zadnjem času mediji pogosto poročajo o strmem padcu testosterona in slabši kakovosti spermiogramov pri vse mlajših moških. Na Hrvaškem zdravniki svarijo pred drastičnimi spremembami, iz Združenih držav Amerike pa odmeva radikalen ukrep: ameriška vojska naj bi uvajala obvezno letno testiranje ravni testosterona za vse vojake, starejše od 30 let, in ponujala nadomestno hormonsko terapijo tistim s pomanjkanjem. Številni ameriški zdravniki opozarjajo, da takšno množično presejanje moških brez simptomov ni v skladu z medicinsko stroko. Ali se s tem svetovnim trendom »krize moškosti« soočamo tudi v Sloveniji? Za odgovore smo se obrnili na Aleksandra Andjelića, dr. med., iz UKC Ljubljana, ki se strokovno ukvarja z neplodnostjo, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo in andrologijo.
pomanjkanje testosterona
Bo ameriška vojska postala »vojska visokega T«? Uvedli bodo testiranja
Slovenska slika ne potrjuje padca
Čeprav se zdi, da moški reproduktivni sistem po vsem svetu doživlja krizo, slovenski podatki te panike za zdaj ne potrjujejo. Dr. Andjelić pojasnjuje, da v ambulantah za zdravljenje moške neplodnosti ne opažajo izrazitega upada testosterona pri vse mlajših moških ali strmega porasta slabših spermiogramov. »Ko spremljamo število opravljenih analiz semenskega izliva in njihove rezultate v zadnjih desetih letih, pomembnejših sprememb ne ugotavljamo,« poudarja zdravnik in dodaja, da klinično pomembno znižane vrednosti testosterona ugotavljajo razmeroma redko celo v skupini moških, ki že imajo simptome, kot so zmanjšan libido ali težave z erekcijo. Prav tako se delež moških, pri katerih semenčic sploh ni, od osemdesetih let prejšnjega stoletja ni bistveno povečal. Kljub temu opozarja, da neposredna primerjava z generacijo naših očetov ni enostavna, saj so se laboratorijske metode in kriteriji ocenjevanja skozi desetletja bistveno spreminjali.
Aleksander Andjelić: »Pri zdravem človeku cilj medicine ni doseči čim višje vrednosti testosterona, temveč ugotoviti in zdraviti bolezen, če ta obstaja.« / Foto: Marko Papič/osebni arhiv
Če drastičnih generacijskih razlik pri nas ni, kaj zares ogroža tiste, ki se s tovrstnimi težavami dejansko soočijo? Ključen dejavnik je sodobni način življenja, pri čemer izstopa debelost. Maščobno tkivo namreč ni le zaloga energije, temveč tudi hormonsko dejaven organ, v katerem encim aromataza moške spolne hormone pretvarja v estrogene. »Vse to lahko zavira pravilno hormonalno komunikacijo med možgani in modi ter posledično zmanjša tvorbo testosterona,« pojasnjuje dr. Andjelić. Stanje sešteva še kronični stres, ki vodi v slabe prehranjevalne navade in pomanjkanje kakovostnega spanca. Slednje neposredno posega v normalen dnevni ritem izločanja testosterona in spodbuja presnovne motnje. Ob tem ne gre spregledati niti okoljskih dejavnikov, predvsem hormonskih motilcev, kot so ftalati, bisfenoli in določeni pesticidi. Ti lahko v telesu posnemajo ali blokirajo delovanje naših hormonov ter tako neposredno vplivajo na tvorbo testosterona in semenčic.
Miti o prenosnikih in tesnem perilu
Dolga leta so za glavne krivce slabšanja spermiogramov veljali dolgotrajno sedenje, tesno spodnje perilo in prenosni računalniki v naročju. Andjelić te mite postavlja v realen okvir. Moda res potrebujejo nekoliko nižjo temperaturo od telesne za normalen razvoj semenčic in dolgotrajna izpostavljenost vročini lahko ta proces poslabša, a dokazi pri vsakodnevnih navadah niso tako dramatični. »Uporaba prenosnega računalnika neposredno v naročju lahko merljivo zviša temperaturo mošnje, vendar iz tega še ne moremo sklepati, da bo običajna uporaba povzročila neplodnost,« pomirja strokovnjak. Tudi pri izbiri perila novejše raziskave ne kažejo jasnega vpliva na dejansko sposobnost zanositve. Bolj kot lokalno segrevanje sogovornika pri sedečem življenjskem slogu skrbi njegov širši učinek: »Manj telesne aktivnosti, večje tveganje za pridobivanje telesne teže in presnovne motnje, ki lahko dolgoročno vplivajo tako na testosteron kot na reproduktivno zdravje«.
Sodobna andrologija se zato danes vse bolj odmika od zgolj osnovnega vprašanja, ali so semenčice prisotne za postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, in si prizadeva izboljšati celostno reproduktivno zdravje moškega. Vendar pa strokovnjaki pri tem pogosto naletijo na zelo neizprosno praktično omejitev – čas. Spremembe življenjskega sloga namreč potrebujejo mesece, da se odrazijo na kakovosti semena. »Ker se pari za prvega otroka odločajo vse pozneje, tega časa včasih preprosto nimamo dovolj,« opozarja dr. Andjelić in dodaja, da je pri zdravljenju treba upoštevati tudi starost partnerice, ki ostaja eden najpomembnejših dejavnikov uspeha. Zato morajo zdravniki v praksi nenehno iskati občutljivo ravnotežje med željo po predhodnem izboljšanju moškega zdravja in nujnostjo, da z zdravljenjem ne odlašajo predolgo.
Plodnost ni enako osebna moškost
Kljub temu da je neplodnost pri moških danes manjši tabu kot včasih, se soočenje z diagnozo prepogosto izkaže za močan čustven šok. Za marsikoga je slabši izvid veliko presenečenje, saj se počuti zdravega in nima nobenih težav v spolnosti. »Tu se še vedno nekoliko prepletajo predstave o plodnosti, spolni zmogljivosti in ‘moškosti’, čeprav gre v resnici za različne stvari,« ugotavlja zdravnik. Najtežje je zagotovo soočenje z diagnozo, kjer semenčic ni mogoče pridobiti niti kirurško; moški pri takšnih odločitvah, ki nato vključujejo darovano seme ali posvojitev, pogosto potrebujejo tudi pomoč kliničnega psihologa.
Svojim pacientom zdravnik svetuje, naj ne odlašajo z obiskom ambulante ob vztrajnih spremembah, kot so izginjanje jutranjih erekcij, zmanjšan libido ali celo zatrdline in nenadna bolečina v modih. Motnje erekcije ali slabša kakovost semena so namreč lahko tudi zgodnji znak bolezni srčno-žilnega sistema. Ob vsem tem pa je pri zdravljenju ključna potrpežljivost; proces nastajanja semenčic pri človeku traja približno 74 dni, zato spremembe življenjskega sloga prinesejo rezultate šele po dveh in pol do treh mesecih.
Ko beseda znova nanese na radikalne ukrepe, kot jih uvaja ameriška vojska, strokovnjak poudarja, da zgolj dopolnjena starost trideset let ali izjemno stresen poklic nista dovolj utemeljena razloga za presejanje testosterona brez prisotnosti simptomov. Na to je neposredno po napovedi ukrepa opozorila tudi organizacija Endocrine Society, saj diagnoza hipogonadizma nikoli ne temelji le na eni nizki laboratorijski vrednosti, ampak vedno na prisotnosti značilnih simptomov in ponovljenih nizkih jutranjih vrednostih. Pri vojakih in drugih ekstremno obremenjenih poklicih se hormonska os pogosto podre ravno zaradi pomanjkanja spanja, hudih telesnih obremenitev, energijskega primanjkljaja in celo poškodb. »Če pri takšnem človeku odkrijemo znižan testosteron, bi morali najprej vprašati, zakaj je znižan, in odpraviti morebitne reverzibilne vzroke, ne pa avtomatično predpisati testosterona,« je kritičen dr. Andjelić.
Preventivno jemanje testosterona torej ostro odsvetuje, še posebno mlajšim moškim, ki si v prihodnosti želijo otrok. »Nadomestno zdravljenje s testosteronom lahko zavre lastno izločanje in s tem nastajanje semenčic. Pri zdravem človeku cilj medicine ni doseči čim višje vrednosti testosterona, temveč ugotoviti in zdraviti bolezen, če ta obstaja,« strokovno svari pred iluzijo in nevarnostjo hitrih hormonskih bližnjic.