Pretresljiv primer domnevnega vrstniškega spolnega nasilja odmeva v Srbiji. Starši učenca Osnovne šole Tatomir Anđelić v Mrčajevcih trdijo, da je njihovega sina ob koncu minulega šolskega leta spolno zlorabilo več učencev. Ogorčeni so predvsem nad odzivom šole in pristojnih institucij. »Mi zaradi njega nismo spali 38 noči,« pripoveduje njegova mati.

Starši otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Tatomir Anđelić v Mrčajevcih, so nedavno pristojnim predali peticijo z več tisoč podpisi. Zahtevajo, da institucije temeljito preiščejo primer vrstniškega spolnega nasilja, ki naj bi se zgodil sredi junija, ter ugotovijo odgovornost vseh vpletenih.

Starši domnevno zlorabljenega dečka z dosedanjim odzivom sistema niso zadovoljni. Pravijo, da njihov sin med počitnicami ni počival kot njegovi vrstniki, ampak je obiskoval zdravnike, psihiatra in psihologa. V javnosti so o primeru prvič spregovorili za lokalni portal OzonPress. »Mi zaradi njega nismo spali 38 noči. Drugi otroci so bili na počitnicah, on pa v bolnišnici, pri psihiatru in psihologu. Tako so minile njegove počitnice. Verjamemo, da bo pravica vendarle prišla na dan,« je povedala njegova mati Ana Marković.

Dečkovo pričevanje pretresa

Po besedah matere je njen sin ob koncu prejšnjega šolskega leta v prostorih šole doživel spolno nasilje več učencev. Deček je opisal, da je prišel v učilnico za tehnični pouk, kjer je bilo več učencev. Po njegovih besedah ga je eden od njih nenadoma napadel in spolno zlorabil. Ko je skušal oditi, naj bi ga učenci prijeli, odvlekli nazaj v učilnico in ga znova napadli. »Naj povedo, kako je bilo. Naj zdaj ne lažejo. Vedno se znajo izvleči,« je povedal deček.

Starše dodatno pretresa dejstvo, da naj bi šola dečka po dogodku pustila, da se sam odpravi domov. Njegov dom je od šole oddaljen približno deset kilometrov.

»Sploh me niso obvestili«

Dečkov oče Radoslav Marković trdi, da je šola ukrepala šele nekaj dni pozneje. »Mene sploh niso obvestili. Pišejo, da je šola reagirala. Kdaj je reagirala? Šele v petek, ko sem zjutraj ponovno poklical njegovo razredničarko,« je povedal.

Kot pravi, je učiteljico poklical že zvečer, ko mu je sin povedal, kaj naj bi se zgodilo. »Vprašal sem jo: ‘Olivera, ali je res to, kar mi pripovedujejo otroci?’ Rekla mi je: ‘Res je.’ Zakaj me potem niste obvestili? Kaj vse bi se lahko zgodilo otroku? Sam se vozi, šel je do avtobusne postaje, potem pa še peš domov,« je dejal oče.

Še bolj ga boli, ker ga šola, kot pravi, sicer obvesti že ob precej manjših težavah. »Če naredi kakšno napako v šoli, sem takoj obveščen. O tem pa mi niso povedali ničesar. Vse bi se lahko pometlo pod preprogo in zgodba bi bila končana,« je prepričan.

Starši se bojijo vrnitve v šolo

Družino zdaj skrbi predvsem, kaj se bo zgodilo ob vrnitvi njihovega sina v šolske klopi. Če se razmere ne bodo spremenile, bi se lahko z učenci, ki jih obtožuje zlorabe, vozil z istim avtobusom in jih vsak dan srečeval v šoli. »Vprašanje je, kako bo ta otrok jutri. Mu bo kdo v šoli zagotovil varnost? Bo kdo zagotovil varnost drugim otrokom? Jutri je lahko žrtev vaš otrok ali otrok kogar koli drugega. Kje so institucije?« se sprašuje njegova mati.

Starši imajo vprašanja tudi glede pravne opredelitve dejanja. Po njihovih besedah je tožilstvo 15. junija primer sprva obravnavalo kot ekshibicionizem, konec julija pa naj bi govorili o spolnem nadlegovanju.

»Kaj bo na koncu? Kje so vsi dokazi? Kje so zdravniški izvidi in pregledi?« se sprašuje Ana Marković.

»Samo da bo z njim vse dobro«

Kljub jezi in razočaranju mati poudarja, da si želi predvsem, da bi se njen sin lahko vrnil v normalno življenje. »Vse starše bi prosila, naj se zavzamejo za varnost svojih otrok in naj se vključijo, saj je lahko jutri žrtev kdo drug. Po vsem tem si želim samo, da bo z njim vse dobro, da se bo normalno vrnil v šolo in lahko normalno živel,« je dejala.

Družina Marković se ukvarja z živinorejo. Starša pravita, da trdo delata, da bi svojim trem sinovom omogočila vse potrebno za šolanje in predvsem, da bi »odrasli v dobre, delovne in poštene ljudi«. Od pristojnih pričakujeta predvsem eno: da jima pri tem ne bodo metali polen pod noge, še najmanj državne institucije.